Torek, 7. 4. 2020, 18.26
4 leta, 8 mesecev
Upanje za hudo bolne zaradi koronavirusa
Učinkovito in varno cepivo za novi koronavirus bo lahko tudi po najbolj optimističnih napovedih na voljo šele prihodnje leto, zato se zdravniki in znanstveniki trudijo poiskati učinkovito zdravilo, ki bi pomagalo pri premagovanju virusa. Ena od možnosti zdravljenja pa je tudi zdravljenje s krvno plazmo ljudi, ki so virus že premagali. To vrsto zdravljenja že preizkušajo ponekod po Evropi, nanjo pa se pripravljamo tudi v Sloveniji.
Jason Garcia, 36-letnik iz Kalifornije, je 6. marca razvil blag kašelj in zamašen nos. Na začetku temu ni posvečal velike pozornosti, sčasoma pa ga je začela boleti tudi glava, dobil je vročino, bolečine po telesu, pojavilo se je tudi oteženo dihanje. Po nasvetu zdravnika je opravil test za novi koronavirus, ki je bil pozitiven. Še 12 dni je nato preteklo, da je ozdravel in ni imel več simptomov.
Priložnost za nekoga, ki se ne more boriti
Po tem, ko je ozdravel, so ga v bolnišnici St. Joseph's Hospital v Kaliforniji zaprosili za donacijo njegove plazme, ki bi jo dali hudo bolnemu pacientu z virusom, ki se ne odziva na druga zdravljenja.
"To je lahko življenjska priložnost za nekoga, ki se ne more boriti proti tej bolezni," je po poročanju CNN povedal Jason.
Tako on kot preostali, ki so bolezen covid-19 že premagali, imajo v svoji krvi protitelesa. Iz krvi, ki jo darujejo, zdravniki nato izločijo plazmo, ki jo dajo bolnikom, ki bi virus sicer sami večinoma težko premagali.
Jason je svojo plazmo za tri paciente daroval v sredo, 1. aprila, in so jo do konca tedna zdravniki že porabili. Pacient, ki je bil v najslabšem zdravstvenem stanju, je po prejetju plazme okreval, zdravniki so mu ustavili dajanje določenih zdravil, bolnik ima v krvi več kisika in je iz dneva v dan bolje, so iz bolnišnice sporočilu Jasonu.
Kritično bolni so ozdraveli
Da bi lahko plazma pomagala pri okrevanju najresneje obolelih, je prva pokazala raziskava petih primerov iz Kitajske. Bolnikom, ki so bili v kritičnem stanju in že priklopljeni na umetno predihavanje, se je stanje izboljšalo že tri dni po tem, ko so prejeli plazmo darovalcev, kaže raziskava, ki so jo pred dnevi objavili v medicinski publikaciji The Journal of the American Medical Association. Pri vseh bolnikih je vrednost virusa po prejemu plazme padla na nezaznavno raven.
Jason Garcia, who has recovered from coronavirus, donated his plasma in an experimental treatment to help Covid-19 patients. His plasma has been used to help three patients. Garcia says one patient is "improving, but everything is still too early to tell." https://t.co/tuCEdBveaV pic.twitter.com/LUPH1hJuwf
— CNN (@CNN) April 7, 2020
V Evropi in ZDA že poskusna zdravljenja
V številnih evropskih državah v zadnjih dneh že potekajo raziskave o učinkovitosti zdravljenja s plazmo. Tudi v Italiji, kjer je zaradi bolezni covid-19 umrlo že več kot 16 tisoč ljudi, največ na svetu, poteka zbiranje krvne plazme ljudi, ki so okužbo že preboleli. Z njo po načelu pasivne imunizacije v omejenem obsegu zdravijo obolele. Dovoljenje za poskusno zdravljenje je pred dnevi izdala tudi Uprava ZDA za hrano in zdravila (FDA).
Vprašanja, ali se na tovrstno zdravljenje pripravljamo tudi v Sloveniji in za kaj natančno gre, smo poslali v Univerzitetni klinični center Ljubljana in na Zavod za transfuzijsko medicino.
Ne gre za novost, tako so zdravili že v prejšnjih desetletjih
Polonca Mali, vodja kriznega tima na Zavodu za transfuzijsko medicino (ZTM), nam je povedala, da zdravljenje s plazmo oziroma serumom prebolevnikov nalezljivih bolezni ni novost, saj so na tak način že v prejšnjih desetletjih zdravili nekatere okužbe. "Takšno plazmo imenujemo prebolevniška plazma in jo lahko transfundiramo bolnikom, ki se borijo z okužbo, ali pa se uporablja za proizvodnjo zdravil iz krvi (koncentriranih imunoglobulinov)," je pojasnila.
Tudi v Sloveniji se na to zdravljenje že pripravljajo
Zavod RS za transfuzijsko medicino in Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCLJ že sodelujeta pri pripravi možnega zdravljenja s konvalescentno plazmo, je še povedala Malijeva.
"Za transfuzijsko službo je zbiranje plazme reden in utečen postopek, zato samo zbiranje ne predstavlja nobene ovire. Ostaja pa še nekaj odprtih vprašanj in predvsem organizacijskih izzivov, kot npr., kako priti do darovalcev, kdaj je primeren čas za odvzem ..."
S plazmo že nad ošpice in špansko gripo
Zgodovinsko gledano se takšno zdravljenje obnese, je zdravljenje s plazmo komentiral Jeffrey Henderson, profesor medicine in molekularne biologije na Washington University School of Medicine v St. Louisu. "Preden smo imeli na voljo cepiva, smo to uporabljali za nalezljive bolezni, kot so ošpice in davica." Plazmo pa so uspešno uporabili že med pandemijo španske gripe leta 1918.
9