Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
17. 12. 2025,
10.36

Osveženo pred

2 uri, 16 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,73

Natisni članek

Natisni članek

smrt Zgodovina Maja Žvanut

Sreda, 17. 12. 2025, 10.36

2 uri, 16 minut

Umrla zgodovinarka in umetnostna zgodovinarka Maja Žvanut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,73
Maja Žvanut | Maja Žvanut je za svoje izjemno delo prejela tudi najvišja priznanja, med njimi Župančičevo nagrado leta 1987 ter Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo leta 2004. | Foto STA

Maja Žvanut je za svoje izjemno delo prejela tudi najvišja priznanja, med njimi Župančičevo nagrado leta 1987 ter Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo leta 2004.

Foto: STA

Poslovila se je izjemna zgodovinarka in umetnostna zgodovinarka Maja Žvanut (1948–2025), ena najvplivnejših raziskovalk slovenske preteklosti in soustvarjalk muzejske stroke v Sloveniji, je sporočilo ministrstvo za kulturo.

Svojo profesionalno pot je skoraj v celoti povezala z Narodnim muzejem Slovenije, kamor je stopila leta 1983. Tam je več desetletij sooblikovala muzejsko raziskovalno delo, varstvo dediščine ter predstavitev zgodovine javnosti. Med letoma 1989 in 1997 je vodila Oddelek za zgodovino in uporabno umetnost, od leta 1996 pa je kot muzejska svetnica pomembno vplivala na razvoj muzeološke stroke. Istega leta je bila na Univerzi v Mariboru izvoljena za docentko.

Pripravila je vrsto odmevnih razstav 

Žvanutova je študirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1993 doktorirala. V raziskovalnem delu se je posvečala predvsem slovenski zgodovini od srednjega veka do 18. stoletja ter vprašanjem varovanja kulturne dediščine. V Narodnem muzeju je pripravila vrsto odmevnih razstav, med njimi Slovenci v 16. stoletju, Gotika v Sloveniji in Svet predmetov, s katerimi je pomembno prispevala k širšemu razumevanju slovenske preteklosti.

Prejela najvišja priznanja 

Njena bibliografija vključuje številne monografije, med drugim Knjige iz 16. stoletja v Knjižnici Narodnega muzeja, Zbirka pečatnikov v Narodnem muzeju v Ljubljani, Ljubljanski župan Jurij Vertaš pl. Scharffenegk in njegovi ter Od viteza do gospoda, ki še danes veljajo za referenčna dela na svojih področjih.

Za svoje izjemno delo je prejela tudi najvišja priznanja, med njimi Župančičevo nagrado leta 1987 ter Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo leta 2004.

Ne spreglejte