Sobota, 13. 10. 2018, 14.06
6 let
Ukrajinka: Najhujše žalitve sem doživela v Sloveniji
"Zame je bilo, kot bi se na novo rodila," o selitvi v popolnoma novo okolje pove Ukrajinka, ki se je pred dobrim desetletjem preselila v Slovenijo. Če se svojega prvega rojstva ne spomni, ji je ta še kako dobro ostal v spominu. Prva leta je bilo zanjo precej težko, a najtežje ji je, ko je zaradi stereotipa o Ukrajinkah deležna poniževanj in žalitev.
Marjana Makarov se je v Slovenijo preselila pred 11 leti na povabilo zdajšnjega moža, Slovenca, ki ga je spoznala v Ukrajini. Prva leta je bilo zanjo v deželi na sončni strani Alp zelo težko. Ko zdaj gleda nazaj, pravi, da moraš biti zelo močna oseba, če se želiš prilagoditi novemu okolju in družbi.
"Šele kasneje vidiš, koliko se moraš prilagoditi, spremeniti in koliko je dejansko vsega novega: jezik, dom, družina, mentaliteta. Sama bi to primerjala s ponovnim rojstvom. Če si prvega poroda ne zapomniš, si tega vsekakor zapomniš," v smehu pove Marjana, ki se je želela v Slovenijo in tukajšnjo kulturo popolnoma vživeti.
O Slovencih: Ne izražate čustev in opuščate tradicijo
"Imam občutek, da ste Slovenci družinsko bolj odtujeni kot Ukrajinci," razmišlja Marjana. Najtežje ji je bilo s Slovenci. "Mi smo navajeni izražati čustva, smo odprti, se smejemo, klepetamo … Slovenci pa ste precej previdni, zaprti, ne kažete čustev in svojega razpoloženja. A ko se odprete in sprejmete tujca, ste v redu ljudje." Slovenskega temperamenta se je morala, če se je želela vživeti v slovensko kulturo, nekoliko navzeti tudi sama.
Poleg tega pri Slovencih opaža, da precej opuščamo tradicijo in družinske vrednote. Ko je v Sloveniji praznovala prvi božič, jo je šokiralo, da sta z možem pojedla večerjo in šla spat. "Ko sem mu rekla, ali bova kaj zapela, me je samo začudeno pogledal. No, naslednjič je bil na obisku brat z bodočo ženo in smo skupaj zapeli, takrat pa je bil moj mož popolnoma očaran."
Z leti je Marjana v svojo družino, ki živi v Bistrici pri Tržiču, vnesla tradicionalno praznovanje, tako z ukrajinskimi kot slovenskimi navadami, pri pesmih pa jo zdaj že nekaj let spremlja hči, ki odlično govori ukrajinsko.
"Mislim, da vam Slovencem manjka te tradicije, pravih avtohtonih slovenskih navad, tudi na televiziji. Preveč opuščate to. Meni je zelo lepo, ko slišim slovensko Sveto noč, a tega je premalo." Ob tem pravi, da jo je precej presenetilo, ko ji je dedek, ki je bil kot mlad fant na prisilnem delu v Sloveniji, pripovedoval, kako so Slovenci dober in krščanski narod, koliko molijo.
Čudi jo, da se je Slovenec pripravljen spreti zaradi dediščine
Marjana prihaja iz Ukrajine, kjer sta pazniki in družina veliki vrednoti. Družinske vezi so med njimi zelo močne: "Sicer je verjetno odvisno od družine, a imam občutek, da ste Slovenci družinsko bolj odtujeni."
Še posebno jo preseneča, da so se Slovenci pripravljeni spreti zaradi dediščine. "To imate v mentaliteti in me res čudi, da ste se zaradi nekaj kvadratnih metrov zemlje pripravljeni odreči družini. V okolju, kjer sem odrasla, tega ni. Če se starši odločijo, da bodo nekomu predali premoženje, mora ta za njih tudi poskrbeti, medtem ko drugi od dediščine nimajo nič, a se zato ne bodo pritoževali.
Marjana s svojo hčerko v Sloveniji večkrat predstavlja ukrajinsko tradicijo.
Čudi jo tudi, da se toliko Slovencev odloči živeti "na koruzi", medtem ko so poroka in obredi, povezani z njo, še precej ukoreninjeni. "Zame je s tem pojem družine razvrednoten." Drugačni so tudi odnosi med možem in ženo. Mož je še vedno v ospredju, je glava družine in kot tak glavni, da ekonomsko poskrbi za družino. Sicer so ženske tudi zaposlene, a ne toliko, kot Slovenke.
"Občudujem slovenske ženske"
"Občudujem slovenske ženske, ki so po mojem mnenju bolj pridne od moških. Žena mamica mora biti urejena, mora vleči gospodinjstvo, mora vleči otroke, hodi v službo. Rekla bi, da je zelo pridna in obremenjena. Sicer tu moški tudi kuhajo in pospravljajo, kar pa v Ukrajini ni v navadi."
Hkrati opaža, da Ukrajinke nase dajo več kot Slovenke. "Mogoče je to zato, ker je manj moških. Pri nas govorijo, da na devet žensk pride en moški," se pošali.
Ko je sama prišla v Slovenijo, je bila zelo urejena, nosila je krila in visoke pete, a je to hitro opustila, saj je preveč vzbujala pozornost. "Tudi, ko hodim na seminarje na Hrvaško, takoj opazim, katere so na primer Hrvatice in Srbkinje, ki so veliko bolj urejene kot Slovenke. Tako vsaj jaz opažam."
Marjano žaljivke zaradi stereotipov o Ukrajinkah močno prizadenejo: "Vsakogar vabim v Ukrajino, naj preveri, ali imamo na vsakem vogalu striptiz klub, kjer plešejo moje babice in dedki, mi vsi samo plešemo. Drugih poklicev ni."
Hujših žalitev kot v Sloveniji ni doživela nikjer drugje
Kot Ukrajinka je bila Marjana v Sloveniji deležna že marsikaterih ponižanj: "Najhujše žalitve sem doživela v Sloveniji. Takega poniževanja, kot sem ga doživela tu, ga nisem nikjer drugje." Zaradi slovenskega stereotipa so jo nekateri moški ogovarjali za striptizeto in plesalko ob drogu: "S kakšno pravico lahko nekdo nekomu drugemu reče kaj takega. To je huda žalitev."
Še bolj jo je šokiralo in prizadelo, da jo je neka ženska vprašala, ali zna plesati ob drogu. "Zakaj bi jaz to morala znati? Lepo sem ji povabila v Ukrajino, naj preveri, ali imamo na vsakem vogalu striptiz klub, kjer plešejo moje babice in dedki, mi vsi samo plešemo. Drugih poklicev ni."
Zaradi vseh žalitev in slovenskega stereotipa o ukrajinskih ženskah, ki se pojavlja tudi v najbolj gledanih slovenskih filmih, se je Marjana začela bolj zanimati, od kot takšna negativna predstava o Ukrajinkah.
Tako je spoznala, da je v njeni domovini ogromno sirotišnic, kjer odrašča na tisoče otrok. Tam na račun države živijo do 18 leta, potem so prepuščeni sami sebi. Nimajo se obrniti na nikogar. In tako mnoga dekleta padejo na oglase za sobarice, plesalke. "Ne pove se jim, kaj bodo v resnici delale. Vzamejo jim potni list, jih prisilijo v to delo, za njimi pa nihče ne preverja. Kot Ukrajinko me boli, da so v Sloveniji takšne negativne predstave v Ukrajini."
Hčerko vsako leto za mesec dni pošlje k babici v Ukrajino
Marjana je odraščala v vasi Velika Turja na zahodu Ukrajine. Rodila se je še v času Sovjetske zveze, ko se je država osamosvojila - stara je toliko kot Slovenija. Takrat so bile razmere zelo težke, veliko je bilo revščine, mnogi so izgubili službo. A kot pravi, so na srečo živeli na vasi in imeli svojo zemljo: "Lačni nismo bili, streho nad glavo smo imeli, a počitnic si pa nismo mogli privoščiti."
Ob tem dodaja, da je imela veliko srečo, da je odraščala povezana z naravo, česar pa tu v stanovanju svoji hčeri ne more dati. "Moj otrok te sreče nima. Poznam veliko rastlin, imela sem stik z živalmi … Mislim, da je name kot osebo to vplivalo, me obogatilo."
Tega želi tudi svoji hčeri in zdaj, ko je že nekoliko večja, gre čez poletje za mesec dni k babici v Ukrajino. Marjana pa se iz Ukrajine v Slovenijo vedno vrača z vrečami suhega sadja.
Bogata država, ljudje pa v pomanjkanju
Marjana sicer z zelo težkim srcem spremlja razmere v domovini, predvsem v času, ko so bili odnosi z Rusijo še posebno napeti. A navkljub politiki, ki se kaže navzven, poudarja, da med ljudmi, med Rusi in Ukrajinci, ni občutiti napetosti in sovraštva.
Ima pa država po njenih besedah veliko nesrečo, da jo vodijo ljudje, ki ne delajo za ljudi, temveč za korupcijo. "Država je zelo bogata, Slovenija v primerjavi z Ukrajino nima nobenega naravnega bogastva."
A kljub velikemu državnemu bogastvu navadni državljani od tega nimajo dosti. "Če pogledate Dubaj in Katar. Tam nimajo nič, le to, da prodajajo nafto. In tam ima državljan, samo da se rodi, že na računu nekaj denarja. Zakaj pa tega nima Ukrajinec? Ali pa Rus?"
Marjana pripoveduje, da je za običajnega človeka v Ukrajini težko, a hkrati dodaja, da tudi slovenski upokojenci tarnajo, da težko pridejo skozi mesec.
A če potegne črto, je standard življenja v Sloveniji vendarle boljši, glede kvalitete življenja pa se dokaj težko opredeli, saj so medsebojne in družinske vezi in samo razpoloženje v njeni domovini na veliko višji ravni. Je pa naletela tudi na Slovence, ki so jo spraševali, ali imajo v Ukrajini elektriko.
Marjana ima v Sloveniji svoj frizerski salon. Slovenija zna biti mačehovska
Čeprav so bila prva leta zanjo v Sloveniji težka in je tu morala doživeti marsikatero žaljivko, je Marjana Slovenijo vzela za svojo drugo domovino, jo ima rada in bo tu tudi ostala, saj si je tu ustvarila družino.
A državljanstvo ohranja ukrajinsko. Kar se tiče tega vprašanja, pravi, da je Slovenija mačehovska. Kot prvo, ne dovoljuje dvojnega državljanstva, kot drugo jo žalosti, da bi morala za državljanstvo odšteti precej denarja in predložiti ogromno birokracije.
"Že zdaj sem izpolnila ogromno neke dokumentacije, že trikrat sem vlagala dokumente za bivališče. Zakaj bi morala še to plačevati in oddajati? Tu živim, delam, plačujem davke. Ko prihajajo migranti, jim takoj pomagajo, dajo denar. To čisto podpiram, a zakaj nam, ki smo že toliko časa tu, plačujemo davke in izpolnjujejo vse zahteve, na drugi strani otežujejo situacijo?" je kritična Marjana.
50