Türk: Pokojninska reforma je vredna tega, da se jo sprejme

"To ni bila dovolj kakovostna razprava in želeli bi, da ljudje dobro premislijo. Ta reforma, ki jo je vlada predlagala in parlament sprejel, je razmeroma blaga reforma, je vredna tega, da se jo sprejme in da se seveda razprava nadaljuje," je poudaril predsednik. Čez 10 let bo potreben nov pogled na to temo Ob tem je še izpostavil, da bo verjetno čez kakšnih deset let potreben nov pogled na to temo in da so pokojninske reforme dolgoročni projekti, ki jih ne smemo ocenjevati samo s stališča akutnih trenutnih vprašanj. Premalo argumentov, preveč poudarjanja nevarnosti V razpravi o reformi smo po predsednikovem mnenju slišali premalo številk in premalo resničnih argumentov ter veliko poudarjanja nevarnosti, da bodo pravice zmanjšane.

Pri vprašanjih o starostnih dobah, bonusih in malusih ter kategorijah delavcev, ki zaslužijo popust zaradi velike utrujenosti in preobremenjenosti, bi morali biti po njegovih besedah veliko konkretnejši.

Demografskim potrebam se ne moremo izogniti Predsednik je še dejal, da je od vsega začetka razprave o pokojninski reformi zagovarjal stališče, da je pokojninski sistem treba spremeniti zaradi demografskih razlogov. "Ne moremo se pretvarjati, da nas demografski trendi ne zadevajo," je opozoril.

Ob tem je pojasnil, da imamo starajoče se prebivalstvo in da celoten razvoj naših oblik dela mora slediti temu trendu, med drugim je treba temu prilagajati tudi upokojitveno starost. To so po njegovih besedah "naše realne demografske potrebe, ki se jim ne moremo izogniti".

Türk zavrnil kritike, da ni bil dovolj odločen Predsednik je ob tem odločno zavrnil kritike, da bi se moral jasneje izraziti o tem vprašanju, ki jih je bilo slišati v nedeljo na novogoriški tribuni o pokojninski reformi.

"O pokojninski reformi sem se ves čas jasno izražal, tako kot danes. Že leto dni ob vsaki priložnosti govorim o tem, spomnite se lanskega govora ob dnevu državnosti, 25. juniju, ko sem vlado in sindikate pozval k okrepljenemu dialogu," je dejal Türk.

Referendum je posledica pomanjkanja dialoga Ob tem je izpostavil, da je bila osrednja teza njegovega takratnega govora dialog, dialog in še enkrat dialog. "Ravno to, da v tem dialogu ni bilo pravih rezultatov, je naš največji problem danes in zato bo tudi referendum. Nihče ne more nadomestiti vlade in sindikatov v njunem dialogu," je poudaril.

K temu je dodal še, da je bilo njegovo angažiranje ves čas aktivno, dovolj jasno in precizno, da je večkrat zahteval več številk in boljše izračune, a da je bilo "žal v naši evforiji razpravljanja marsikaj od tega spregledano". "In seveda ni dobro, da je tako," je sklenil.