Torek, 16. 1. 2024, 11.56
3 mesece, 1 teden
NOVELA ZAKONA O VARSTVU OKOLJA
"Tu ne gre za politiko, gre za zdravje. Poslanci, podprite zakon!" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,71
Nevladne organizacije, ki so Državnemu zboru predlagale novelo zakona o varstvu okolja, so pred sredinim odločanjem pristojnega odbora DZ o predlogu pripravile novinarsko konferenco. Predstavniki so poudarili, da gre pri sprejemu zakona za uveljavljanje pravice do zdravega okolja, ki je med pravicami, ki so vpisane v ustavo. "Doseči želimo, da bo zakon določal strožje mejne vrednosti za izpuste iz sosežigalnic, da se izenačijo s sežigalnicami. Tudi medicinska stroka je enotna, da morajo biti polutanti urejeni na strožji način," je poudarila Kristina Kranjc iz Inštituta 8. marec.
Prav tako predlagatelji novele zahtevajo strožje določbe glede nadzora tovrstnih obratov in obratovalnega monitoringa. Tovarne želijo prisiliti k bolj odgovornemu in transparentnemu delovanju.
Že v ponedeljek se je namreč v zvezi s predlogom novele oglasila tudi vlada. Kot je sporočila, bi novelo lahko podprla, a ob ustreznih popravkih določb, predvsem glede monitoringa. Predlagana izenačitev zahtev glede naprav za sosežig in sežigalnic bi bila nesistemska ter bi jo bilo primerneje urejati s podzakonskimi predpisi, še meni vlada.
A predlagatelji odločno nasprotujejo možnosti, da bi se problematiko neenakih okolijskih standardov urejalo s kakšnim drugim podzakonskim aktom kot z zakonom. "Podpiram prizadevanja, ki so pripeljala do zakonodajnih sprememb. Poudarila bi, da mora država problematiko neenakih standardov urediti z zakonom in ne z drugimi akti, kot je denimo uredba. Te bi namreč vlade v prihodnosti po potrebi veliko lažje razveljavile," je povedala Lena Penšek, iz organizacije Greenpeace.
Na dogodku je Miha Stegelj, župan Kanala ob Soči, državnemu zboru položil na srce, da mora biti lokalnim skupnostim in državi v skupnem interesu, da vzpostavijo zdravo okolje ter zaupanje v državne institucije. "Tu gre za nepolitičen zakon, gre za zdravje. V preteklosti smo prevečkrat poslušali le obljube. Pravica do zdravega življenjskega okolja je zapisana v ustavi. Zdaj je priložnost, da politika stopi skupaj in zadevo dokončno uredi," je poudaril.
Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra je dodal: "Zdravje in življenje ljudi morata biti pred ustvarjanjem dobička. Sedanja zakonodaja je jasen prikaz prevlade zasebnih interesov in multimilijonskih dobičkov."
Tudi Bogomir Bavdež, azbestni bolnik iz Anhovega, je zaskrbljen za zdravje prebivalcev: "Nerazumno je, da imamo različne standarde v sežigalnici in cementarni. Boj Anhovcev traja že predolgo. Plačali smo ogromno ceno – bolezni, razpad družin in uničenega okolja."
"Pokazalo se bo, ali bo politika držala svojo obljubo. Podpiramo sprejem zakona za izenačitev sežiga in sosežiga. Vse drugo bi bilo sprenevedanje politike na račun ljudi, ki že leta živijo ob cementarnah in vdihavajo strupene hlape," je prepričan Uroš Macerl iz stranke Vesna. "Kapital raje poskuša kupiti politiko, kot investirati v čistilne naprave. Kapital nima čustev, ampak gleda samo pluse ali minuse," je poudaril in pozval poslance, naj bodo ljudje ter s sprejemom zakona podprejo prebivalce, ki morajo vsakodnevno živeti v onesnaženem okolju.
Predlagatelji so enotni v očitku, da država več desetletij ni pokazala volje, da bi uredila problematiko onesnaževanja v dolini reke Soče in tudi drugje.
V Salonitu Anhovo so v sporočilu za javnost pred obravnavo predloga novele zakona o varstvu okolja poudarili, da bodo v primeru potrditve zakonske novele v DZ sprožili ustrezne postopke na ustavnem sodišču. Pripravljajo tudi argumentacijo za postopek zadržanja zakona pred ustavnim sodiščem.
Vztrajanje predlagateljev zakonske novele pri izenačitvi pogojev delovanja med sežigalnicami in napravami za sosežig (cementarno) po njihovih navedbah lahko onemogoči njihovo dejavnost. Menijo, da tak pristop krši načelo enakosti pred zakonom in načelo proste gospodarske pobude ter je zato neustaven.
Kot so še zapisali, so predlagali, da se pri postavljanju strožjih pogojev za delovanje cementarne zgledujemo po Nemčiji, ki naj bi med vsemi državami EU uvedla najstrožje standarde na tem področju, a hkrati upoštevala njihovo izvedljivost.
