Petek, 24. 10. 2025, 20.38
2 tedna, 6 dni
Maljevac zavrnil vse očitke iz interpelacije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,58
Minister uživa podporo koalicije, s tem pa ima tudi zadostno število glasov, da ostane na ministrski funkciji.
DZ se je sestal na izredni seji, na kateri poslanci obravnavajo interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. To so vložili poslanci NSi in SDS, ki ministru očitajo neučinkovitost na področju dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. Za uspeh interpelacije je potrebnih 46 glasov, predlagatelji jih imajo skupno 32. Minister je očitke iz interpelacije zavrnil. Kot je dejal, je ministrstvo vzpostavilo sistem dolgotrajne oskrbe, kar ni uspelo nobeni vladi do zdaj.
Maljevac je poudaril, da še nikoli ni bilo hkrati v teku toliko investicij v domove za starejše. Gradnja javnih najemnih stanovanj je v največjem zagonu v zadnjih 20 letih, je naštel.
Nov steber socialne varnosti in dostopnost storitev
Ministrstvo, ki ga vodi, je po njegovih besedah začelo dejansko vzpostavljati dolgotrajno oskrbo kot nov steber socialne varnosti. Od začetka mandata je pripravilo nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je DZ sprejel leta 2023, prav tako je bil sprejet poseben kadrovski zakon, s katerim je ministrstvo stabiliziralo kadrovske razmere in izboljšalo pogoje dela v domovih.
Zakon je uvedel nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, s katerim se krepi finančna dostopnost storitev. Prvič v zgodovini Slovenije je tako po ministrovih besedah vzpostavljen stabilen in predvidljiv sistem financiranja.
V sistemu že skoraj dva tisoč oskrbovalcev
Kot prva pravica po sistemskem zakonu se je s 1. januarjem 2024 po njegovih besedah začela izvajati pravica do oskrbovalca družinskega člana. V sistem je vključenih že skoraj 2.000 oskrbovalcev. Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu je sledila s 1. julijem letos. S 1. decembrom pa se bo začela izvajati še pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji.
Pri vlaganjih v domove je omenil, da je hkrati v teku več kot 70 investicij po vsej Sloveniji v skupni vrednosti več kot 250 milijonov evrov. Po njegovih zagotovilih nikoli do zdaj ni bilo hkrati v teku toliko projektov.
Napredek v stanovanjski politiki
Vidne korake naprej pa so naredili tudi na stanovanjskem področju, je poudaril. Tako je vlada za stanovanjsko področje v zadnjih dveh letih zagotovila 151 milijonov evrov. Novi zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj od leta 2025 do leta 2034 zagotavlja sto milijonov evrov letno.
Interpelacijo vidi kot sredstvo za spodbujanje razprave, ki ne bo v dobro ljudi, ampak bo obrambna linija kapitala, zasebnih podjetij in zaslužkov na plečih ljudi v stiski. Hkrati je navedbe iz interpelacije označil za opravičevanje nedela v preteklosti.
Interpelacijo razume predvsem kot kamuflažo predlagateljev pred dejstvom, da so sami imeli vsa leta od osamosvojitve Slovenije do danes v rokah vse priložnosti in vse vzvode za urejanje posameznih področij, pa glede tega v resnici niso storili skoraj ničesar.
Očitki v treh točkah
Očitke na račun ministrovega dela so predlagatelji strnili v tri ključne točke. Očitajo mu nepregledno porabo in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitev dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike ter načeto zaupanje v ministrsko funkcijo.
"Minister Maljevac se igra z usodo najranljivejših ljudi, zaradi tega smo to interpelacijo morali vložiti," je v četrtek dejal vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Meni, da je minister že padel na glavnem izpitu, saj po njegovem mnenju zakon o dolgotrajni oskrbi s 1. decembrom, ko začne veljati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji, ne bo v celoti zaživel. Zato danes pričakuje "zelo vročo debato", kako bo minister prevzel svojo odgovornost.
V koaliciji izpostavili Maljevčeve dosežke, v opoziciji nezadovoljni z njegovim delom
Poslanci v razpravi o interpelaciji ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ki traja že več kot osem ur, še dodatno pojasnjujejo stališča, ki so jih predstavile že poslanske skupine. Tako v koaliciji izpostavljajo dosežke ministrovega dela, v opoziciji pa so kritični predvsem do zamud pri uresničevanju pravic do dolgotrajne oskrbe.
Izdana odločba še ni storitev, je opozorila poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Direktorji domov za starejše so po njenem opažanju nezadovoljni, ker se obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo pobira, storitev pa še ni. Če vlada v četrtek ne bi potrdila predloga zakona za poenostavitev prevedbe v sistem dolgotrajne oskrbe, ki ga vidi kot "gasilskega", dolgotrajna oskrba sploh ne bi zaživela, je opomnila. Zakonski predlog se ji zdi bližnjica. "Ampak z bližnjicami bi znal vsak vladati," je bila pikra.
Sistem dolgotrajne oskrbe je nedelujoč, je prepričana tudi poslanka iz poslanske skupine nepovezanih poslancev Eva Irgl. V domovih za starejše po njenih besedah menijo, da je avtomatična prevedba več kot 20 tisoč stanovalcev domov v sistem dolgotrajne oskrbe tvegana poteza, ker ni merljivih in preverjenih kriterijev prevedbe v nov sistem. Pri tem se poslanka sprašuje, zakaj so po domovih sploh pobirali soglasja k prevedbi, če bo ta zdaj avtomatična.
Zvonko Černač iz SDS pa je bil med drugim kritičen do tega, da se število uporabnikov e-oskrbe ni povečalo, ampak jih je približno pet tisoč, kar je toliko kot v času prejšnje vlade, ko je projekt E-oskrba na daljavo začel izvajati Telekom Slovenije skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije. "Če bi delo nadaljevala prejšnja vlada, bi bilo teh uporabnikov danes približno 15 tisoč," je dejal. E-oskrbo namreč po njegovih besedah potrebuje med 15 in 20 tisoč ljudi.
Dean Premik iz Svobode je medtem obžaloval, da predlagatelji poskušajo z interpelacijo nabirati politične točke. Kot veliko prednost nove ureditve je navedel, da bodo stanovalci v domovih za starejše od 1. decembra plačali le za nastanitev in prehrano, in sicer največ v znesku zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe. Ta letos znaša 782 evrov. Ta kapica bo veljala za standardno nastanitev, ki je dvoposteljna soba s souporabo sanitarij.
Na očitke zaradi zamika izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi pa je odgovorila Tatjana Greif iz Levice. Po njenem opozorilu je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet v mandatu prejšnje vlade, pomanjkljivo urejal ključna področja, predvsem pa ni vzpostavil stabilnega vira financiranja. Veljavni zakon o dolgotrajni oskrbi iz leta 2023 je po njenih besedah denimo vpeljal status oskrbovalca družinskega člana. Določbe o oskrbovalcu urejajo prej neplačano skrbstveno delo in omogočajo staranje v domačem okolju, je dejala.
Minister še naprej uživa podporo koalicije
Minister je tudi v razpravi na očitke o zamudi ponovil, da sistem dolgotrajne oskrbe ne zamuja nekaj mesecev, ampak 30 let. Opoziciji je očital, da so imeli v preteklosti priložnost urediti to področje, a ga niso. Poudaril je, da z novim prispevkom za dolgotrajno oskrbo "prvič vzpostavljamo stabilno in predvidljivo financiranje in predvsem nižje položnice za tiste, ki so v domovih za starejše". Pojasnil je tudi, da so bile cene za dolgotrajno oskrbo "vzpostavljene v sodelovanju z izvajalci, na podlagi njihovih dejanskih stroškov in junija 2025 tudi prilagojene". "Sistem, ki ga vzpostavljamo, je finančno trden," je poudaril.
Iz poslanske skupine SD se v razpravi za zdaj ni oglasil še nihče.
DZ ima za razpravo skupno na voljo 14 ur in pol, glasovanje o ministrski usodi Maljevca bo tako predvidoma v poznih večernih urah. Za uspeh interpelacije je potrebnih 46 glasov, predlagatelji, torej poslanci NSi in SDS, jih imajo skupaj 32. Minister uživa podporo koalicije, kar mu bržkone zagotavlja obstanek na ministrski funkciji.
