Petek, 17. 10. 2025, 14.20
17 ur, 26 minut
Znane so okvirne cene domske oskrbe po novem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,18
Za prevedbo v sistem dolgotrajne oskrbe je treba domu predložiti soglasje, da se uporabnik s tem strinja. Nato bodo z vsakim posameznikom izdelali osebni načrt oskrbe. Ko bo ta podpisan, oseba preide v novi sistem dolgotrajne oskrbe.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je danes predstavilo informativne cene domov za starejše po novem sistemu dolgotrajne oskrbe, ki bo začel veljati 1. decembra. Uporabniki bodo po novem plačevali le nastanitveni del, medtem ko bo oskrba postala strošek, ki ga bodo krila zbrana sredstva iz dolgotrajne oskrbe. Ministrstvo je predstavilo kalkulator, s katerim lahko uporabniki izračunajo informativne cene oziroma koliko bodo plačevali po novem. "Gre za informativne cene, ki jih morajo še potrditi sveti posameznih zavodov. Pomembno pa je, da imamo prvič v zgodovini Slovenije cene storitev dolgotrajne oskrbe v instituciji javne, pregledne in tudi primerljive tako za javne zavode kot za koncesionarje," je na predstavitvi poudaril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Za prevedbo v sistem dolgotrajne oskrbe je treba domu do konca novembra predložiti soglasje.
Na ministrstvu so na podlagi enotne metodologije zbrali podatke in cene za vse 104 zavode v javni mreži, tako javne zavode kot tudi koncesionarje, in izračunali cene za standardno nastanitev in prehrano. "Ko govorimo o standardni namestitvi, imamo v mislih dvoposteljno sobo z delitvijo sanitarij," je pojasnil Maljevac.
Kalkulator uporabnikom omogoča izračun cene glede na nastanitev, torej na tip sobe, število postelj, kopalnico, balkon in druge specifike. "Poudarjam pa, da govorimo o informativnih cenah, ki so usklajene z zavodi in jih morajo še potrditi sveti zavodov, kar bo narejeno v prihodnjem mesecu," napoveduje minister.
Kalkulator izpiše strošek oskrbe za uporabnika po novem, hkrati pa tudi oceno stroška mesečne oskrbe, ki bo po 1. decembru 2025 veljala po zakonu o socialni oskrbi. Ta je praviloma višji kot do zdaj, saj se bodo cene storitev uskladile z rastjo stroškov, kot je veljalo doslej in so domovi različno usklajevali cene oziroma dražili storitve.
Recimo, da oseba v enem od domov, ki smo ga vnesli v kalkulator, zdaj plačuje 1.726 evrov na mesec. Gre za oskrbo IV. stopnje, ki pomeni največji obseg oskrbnih storitev, oseba biva v dvoposteljni sobi s kopalnico.
V kalkulator je treba vpisati tudi dosedanji dodatek za pomoč in postrežbo, če ga je oseba prejemala.
Glede na vpisane podatke bi oseba, ki je prejemala 184,29 evra dodatka, po novem plačevala 860,12 evra na mesec.
Po zakonu o socialnem varstvu je ocena stroška domske oskrbe za navedeno osebo po 1. decembru 1.984,90 evra, če oseba ne bi prešla v sistem dolgotrajne oskrbe. Zato je pomembno, da uporabniki institucionalne oskrbe pravočasno izvedejo prevedbo iz starega v novi sistem dolgotrajne oskrbe.
Povezava na kalkulator za informativni izračune je na voljo TUKAJ.
Za vsa dodatna vprašanja in informacije glede dolgotrajne oskrbe se uporabniki in njihovi svojci lahko obrnejo na klicni center na številko 114, kjer bodo dobili pojasnila.
"V zadnjih petih mesecih smo prejeli že več kot 5.500 klicev na temo dolgotrajne oskrbe. Vsak klic obravnavamo osebno. Dobro pa je, da ima klicatelj, ki se želi informirati o novih cenah, pri sebi račun domske oskrbe iz zadnjega meseca," poudarja Matjaž Florjanc-Lukan, vodja klicnega centra.
Prvi korak: soglasje!
Za prevedbo v sistem dolgotrajne oskrbe je treba domu predložiti soglasje, da se uporabnik strinja s prevedbo v novi sistem. Nato bodo z vsakim posameznikom izdelali osebni načrt oskrbe. Ko bo ta podpisan, oseba preide v nov sistem, preneha tudi dobivati dodatek za pomoč in postrežbo, ki jo nadomesti dolgotrajna oskrba.
Kdor soglasja ne bo podpisal, bo ostal v zdajšnjem sistemu, vendar bo oskrbnina zanj višja, svari Maljevac.
Tisti, ki soglasja ne bo podpisal, kasneje ne bo mogel biti avtomatično preveden, ampak bo moral skozi standardni postopek preko vstopne točke za dolgotrajno oskrbo.
"Ta postopek je treba izpeljati za približno 20 tisoč oseb, ki so trenutno v domovih za starejše. Trudimo se, da bi postopek tekel postopno, mirno in brez zapletov. V ta namen smo na ministrstvu septembra ustanovili posebno delovno skupino, v kateri sodelujejo predstavniki devetih ključnih institucij, od ministrstev, zavoda za zdravstveno zavarovanje, skupnosti socialnih zavodov, do konkretnih domov in drugih," je naštel Maljevac. Dodal je, da skupaj iščejo konkretne administrativne poenostavitve.
Težava se pojavlja pri oskrbovancih, ki so pod skrbništvom centrov za socialno delo ali ki iz različnih razlogov sami ne morejo podati soglasja za prevedbo – takšnih je približno 40 odstotkov, vendar minister obljublja, da se prehod v novi sistem ureja tudi zanje, več informacij o tem bo znano v prihodnjih dneh.
Konkretno iz dveh domov
Nižje cene oskrbnine po novem sistemu so izračunali tudi v posameznih domovih. V Domu dr. Janka Benedika Radovljica zdaj cena za standardno namestitev za tiste, ki potrebujejo najmanj oskrbe, znaša 760 evrov. S 1. decembrom bi se za tiste, ki bi ostali v obstoječem sistemu, zvišala na 912 evrov, za tiste po zakonu o dolgotrajni oskrbi pa bi se znižala na 713 evrov, je povedal direktor doma Alen Gril.
Stanovalec v nadstandardni namestitvi in z oskrbo 4 pa mora danes v tem domu plačati 1446 evrov, medtem ko bi od 1. decembra v obstoječem sistemu plačal 1750 evrov in v sistemu dolgotrajne oskrbe 820 evrov.
Podobno so pokazali izračuni v Domu upokojencev Postojna. Tam oseba, ki potrebuje najmanj oskrbe, za standardno namestitev zdaj plača 776 evrov. Od 1. decembra bi v obstoječem sistemu plačala 910 evrov, v sistemu dolgotrajne oskrbe pa 700 evrov, je dejala direktorica doma Nastja Belcer Premrl.
Stanovalec v nadstandardni namestitvi in z oskrbo 4 mora danes v tem domu medtem plačati 1197 evrov. Od 1. decembra bi v obstoječem sistemu plačal 1596 evrov, po zakonu o dolgotrajni oskrbi pa 806 evrov.
Zbranih že več kot 110 milijonov evrov
"Plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo se zbirajo na posebnem ločenem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Večkrat je bilo že rečeno, da je denar strogo namenski in se lahko izključno uporablja za izvajanje pravic in storitev dolgotrajne oskrbe," poudarja Maljevac.
S tem želi nasloviti strahove, da se ta denar porablja za druge namene, od gradnje infrastrukture do migrantskih programov.
"Na dan 8. oktobra je bilo na računu dolgotrajne oskrbe zbranih dobrih 110 milijonov evrov, po projekcijah pa naj bi do konca leta zbrali dvakratnik tega. Blagajna je torej pripravljena na novo poglavje, torej polno izvajanje storitev tako dolgotrajne oskrbe na domu kot tudi v domovih za starejše," je še povedal minister Maljevac.
