Četrtek, 6. 6. 2019, 14.44
5 let, 6 mesecev
Pobuda Tri morja: predsedniki podprli vzpostavitev investicijskega sklada #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,03
3
Predsedniki držav pobude Tri morja so danes sprejeli sklepno deklaracijo, v kateri so podprli vzpostavitev investicijskega sklada pobude, s katerim bi lažje financirali prednostne projekte pobude. Konkretne številke še niso znane, je pa več milijard za razvoj regije obljubil tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Kot je na novinarski konferenci po koncu vrha povedal slovenski predsednik Borut Pahor, ki je gostitelj vrha, so v zaključni deklaraciji podprli vse temeljne cilje pobude Tri morja, ki združuje 12 držav med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem.
Predsedniki pobude podpirajo nadaljnje pospeševanje gospodarske rasti in nadaljnjo nadgradnjo infrastrukture, zavzeli pa so se tudi za ohranjanje dobrih transatlantskih odnosov.
Predsedniki pobude podpirajo nadaljnje pospeševanje gospodarske rasti in nadaljnjo nadgradnjo infrastrukture, zavzeli pa so se tudi za ohranjanje dobrih transatlantskih odnosov.
Pobuda je namenjena tudi krepitvi kohezivnosti in enotnosti EU. S konkretnimi projekti želijo zmanjšati zaostanek za zahodnim delom Unije in, kot je na novinarski konferenci poudarila hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, omogočiti svojim državljanom, da bodo imeli enake priložnosti za razvoj in napredek.
Sodelovanje pri novem investicijskem skladu napovedala tudi EIB
Za hitrejši regionalni razvoj naj bi poslej skrbel tudi novi investicijski sklad pobude Tri morja, v katerem bo, kot je nakazal Pahor, zelo pomembno vlogo igrala Poljska, sodelovanje pa je napovedala tudi Evropska investicijska banka. O konkretnih številkah Pahor ni hotel govoriti, je pa pojasnil, da bo predlog sedaj predstavljen vladi, ki se bo odločila, v kakšni višini bo sodelovala Slovenija.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je aktivnosti držav, ki sodelujejo v pobudi, pozdravil in ocenil, da to še dodatno krepi Unijo, konkretni projekti pa da izboljšujejo življenja državljanov. Poudaril je, da je bilo v regijo, ki jo oblikujejo države pobude Tri morja, vloženih okoli 60 milijard evrov iz strukturnih skladov ter 42 milijard iz Evropskega sklada za strateške naložbe. V naslednji finančni perspektivi do leta 2027 je Evropska komisija za krepitev povezanosti EU predvidela 42,3 milijarde evrov, je dodal Juncker.
Več milijard za razvoj regije je obljubil tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Pobuda združuje 12 držav med Jadranskim, Črnim in Baltskim morjem: Avstrijo, Bolgarijo, Češko, Estonijo, Hrvaško, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Pahor in Grabar-Kitarovićeva sta izpostavila, da je pobuda odprta tudi za sodelovanje z drugimi državami in mednarodnimi institucijami.
Tudi predsednika Romunije in Poljske Klaus Iohannis in Andrzej Duda sta pozdravila tudi sodelovanje nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja na tokratnem vrhu pobude v Sloveniji, pa tudi ameriškega sekretarja za energetiko Ricka Perryja.
Na poslovnem delu vrha predvsem projekti s področja energetike in infrastrukture
Poslovni del vrha Tri morja se danes osredotoča tudi na predstavitve nekaterih projektov, s katerimi države krepijo medsebojno sodelovanje in povečujejo konkurenčnost. Predstavljeni projekti so večinoma s področja energetike in infrastrukture, med drugim sta se morebitnim novim partnerjem predstavili koprsko in reško pristanišče.
Konkurenčni pristanišči se udeležencem poslovnega dela vrha predstavljata kot lokaciji z odlično strateško povezavo do držav Srednje in Vzhodne Evrope, ki so združene v pobudi Tri morja. Poleg Luke Koper se gostom predstavljajo tudi nekateri drugi slovenski projekti, med drugim Eles z vizijo prihodnjih povezav, Mestna občina Ljubljana s perspektivo razvoja transporta v prestolnici in Tehnološki park Ljubljana s sistemom za inovacije.
Med skupnimi prednostnimi projekti tudi drugi tir med Divačo in Koprom
Predsedniki, ki so gostili dosedanje vrhe pobude v Dubrovniku, Varšavi, Bukarešti in zdaj Ljubljani, so še izpostavili, da želijo ohraniti neformalno organizacijo pobude. Izpostavili so tudi podporo poslovnemu delu vrha pobude, ki so ga vzpostavili na lanskem vrhu v Bukarešti. Ocenili so, da udeležba v Ljubljani dokazuje interes in privlačnost pobude za sodelovanje gospodarskih subjektov, kar da bo pomembno pospešilo vlaganja v skupne projekte.
Skupnih prednostnih projektov, s katerimi naj bi okrepili povezanost med sodelujočimi državami na področjih prometnih povezav, energetike in digitalizacije, je 48. Med njimi je pet slovenskih: drugi tir med Divačo in Koprom, obnova železniškega vozlišča Ljubljana, plinska povezavo med Slovenijo in Madžarsko, izboljšanje električnega omrežja med Slovenijo in Hrvaško ter digitalna avtocesta 5G.
Poljski predsednik Duda je danes izpostavil, da ravno vrh v Ljubljani dokazuje, kako se je že razvila pobuda Tri morja od začetkov leta 2015. Romunski predsednik Iohannis je izrazil zadovoljstvo, da vse, kar so si zadali v Bukarešti, deluje. Napovedal je, da si bodo še naprej prizadevali za krepitev blaginje državljanov sodelujočih držav. Naslednji vrh pobude naj bi gostila Estonija.
3