Petek, 8. 11. 2019, 19.27
4 leta, 5 mesecev
Tonin: Pred Knovs bomo povabili tudi Šarca, Črnčeca in Kozmelja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,12
1
Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je danes razpravljala o razrešitvi zapleta pri nadzoru nad kadrovanjem na Sovi. Kot pojasnjuje predsednik Matej Tonin, bodo na podlagi zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb pred Knovs povabili tudi premierja Marjana Šarca in direktorja Sove Rajka Kozmelja. Knovs je sicer danes sprejela tudi javni del poročila o arbitraži.
V minulih mesecih so odmevali napeti odnosi med Knovsom in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova), ker ta komisiji ne želi predati dokumentacije v zvezi s kadrovanjem na agenciji, ker zatrjuje, da Knovs za tak nadzor ni pristojen. V središču je zaposlitev Šarčeve znanke na Sovi.
Tonin si želi razplet razrešiti po pravni in demokratični poti
Matej Tonin je v današnji izjavi po seji komisije spomnil, da je želel zaplet rešiti po pravni in demokratični poti. Zato je na sejo povabil tudi vodjo zakonodajno-pravne službe DZ (ZPS) Natašo Voršič, ki pa je pojasnila, da je na tem področju pravna praznina, saj niti zakon o parlamentarnem nadzoru niti zakon o ustavnem sodišču ne predvidevata tovrstnih primerov. Po mnenju ZPS tako ne obstaja pravna podlaga, po kateri bi se Knovs lahko v tem primeru obrnil na ustavno ali upravno sodišče.
Ima pa po mnenju ZPS nekaj močnih orodij na podlagi zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, pa tudi nekaj političnih parlamentarnih orodij, kot sta interpelacija in ustavna obtožba. Vendar pa se Tonin, kot je zatrdil, pri tem zavzema za postopnost.
Kot napoveduje, bodo najprej uporabili orodja, ki jim jih dajeta 26. in 32. člen zakona o parlamentarnem nadzoru. Prvi govori o dolžnosti zaposlenih v nadzorovani službi, da se udeležijo seje Knovsa in podajo pojasnila. Drugi pa o dolžnosti, da so državni, občinski in upravni organi, pravne osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil dolžni komisiji na njeno zahtevo dajati podatke in dokumente, ki se nanašajo na pristojnosti in naloge komisije, ter ji omogočiti pregled dokumentacije, razen če je to v nasprotju z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Od pričanj povabljenih so odvisni vsi nadaljnji postopki
Na tej podlagi bodo pred Knovs povabili Kozmelja, vodjo kadrovske službe na Sovi, vse zaposlene na Sovi, ki so se ukvarjali s primerom zaposlitve Šarčeve znanke, in tudi njo. Povabili bodo tudi premiera Marjana Šarca, svetovalca v njegovem kabinetu za nacionalno varnost Damirja Črnčeca, župana Občine Škofljica Ivana Jordana in glavno inšpektorico inšpektorata za javni sektor Lidijo Apohal Vučković. Prvi mogoč termin za zasedanje Knovsa je po Toninovih navedbah 10. december.
"To so orodja, ki nam jih zakon daje, da - če nam je direktor Sove to onemogočil - pridemo do zahtevane dokumentacije v zvezi z zaposlovanjem na Sovi po drugi poti," je pojasnil Tonin. Prav tako bodo inšpektorat za javni sektor, ki preverja zaposlitev Šarčeve znanke, zaprosili, da Knovsu preda vso dokumentacijo v zvezi s tem.
Od pričanj so odvisni tudi nadaljnji postopki Knovsa. Tonin je dodal, da bodo ukrepali postopoma, "da na normalen, trezen način pridemo do celovitega civilnega nadzora nad obveščevalnimi in varnostnimi službami". Opozoril je, da imata Šarec in Kozmelj priložnost, da "to agonijo končata", v nasprotnem primeru pa so na voljo tudi druga orodja Knovsa v okviru parlamentarnega dela. Po Toninovem mnenju je treba opraviti tudi razmislek o tem, kako pravno praznino, kot so ji priča v tem primeru, zapolniti.
Knovs sprejel javni del poročila o zapletih v arbitraži
Komisija je sicer danes sprejela tudi javni del poročila o arbitraži, je potrdil njen predsednik Tonin. Javnost bo tako lahko izvedela "vsaj nekatere elemente" dogajanja, je dejal. Komisija je v tej zadevi obravnavala, kako so bili mogoči prisluhi sicer nedovoljene komunikacije med slovensko agentko in arbitrom v arbitražnem procesu za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško.
Po objavi teh prisluhov je Hrvaška nato sporočila, da izstopa iz procesa arbitraže, ker da je nepovratno kontaminiran, čeprav je arbitražno sodišče odločilo, da ni tako. Hrvaška prav tako zavrača priznanje in uveljavitev arbitražne razsodbe.
Končno poročilo po Toninovih besedah na več kot 150 straneh opisuje, kaj se je dogajalo v tem primeru. Poročilo je sicer zaupne narave, saj bi bilo razkritje vsega poročila lahko škodljivo za interese Slovenije, so pa zato pripravili javni del poročila, je povedal.
"V javnem delu pa smo razkrili tiste stvari, ki ne škodujejo državi, pričajo pa zelo jasno o odgovornosti posameznikov, ki so bili vpleteni v ta proces," je povedal Tonin, ki pa imen vendarle ni razkril. Na vprašanje o njihovi identiteti je dejal le: "Boste prebrali, presenečeni boste. Zagotovo boste lahko videli, da smo vsaj eno osebo ujeli na laži. In to potrjeno s pisnimi mnenji in dokazi vsaj treh državnih institucij."
"Končno na enem mestu zbrano vse, kar je šlo narobe"
Tako javni del kot vse poročilo bo komisija državnemu zboru predlagala v obravnavo na decembrski seji, je še napovedal predsednik Knovsa. Javni del poročila naj bi bil v sistemu DZ objavljen v začetku prihodnjega tedna, je še napovedal Tonin.
Pri tem je izrazil zadovoljstvo, da je bilo poročilo sprejeto brez glasu proti. Poudaril je, da so zadevo obravnavali precej podrobno. "Končno je na enem mestu zbrano, kaj je šlo narobe in kdo je ne nazadnje odgovoren, da se je to zgodilo". Člani komisije so predlog poročila na mizo dobili septembra. Kot je tedaj povedal Tonin, so šli v podrobnosti, niso se spuščali v vrednostne sodbe, so pa zapisali dejstva.
Pri pripravi poročila so uporabili magnetograme oziroma dobesedne zapise pričanj in dokumentacijo, ki so jo komisiji posredovale druge državne institucije. Zaslišali so tako agentko Simono Drenik kot tedanjega arbitra Jerneja Sekolca, pa tudi tedanjega zunanjega ministra Karla Erjavca in njegovega predhodnika Samuela Žbogarja. Pogovorili so se tudi s tremi direktorji Sove.
Tonin je septembra med drugim še menil, da bi poročilo lahko "pristojnim institucijam v državi pomagalo pri določenih postopkih". Prav tako je izrazil pričakovanje, da bo poročilo terjalo tudi kakšno politično odgovornost od koga v Sloveniji.
Nekoliko drugače pa se je razpletlo pri obravnavi poročila v zvezi z domnevnimi zlorabami obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo pri odstavitvi nekdanjega poveljnika Poveljstva sil Mihe Škerbinca. Poročilo so člani komisije po besedah Tonina sprejeli, ne pa tudi njegovega javnega dela. Štirje člani komisije so namreč glasovali za, štirje pa proti, kar pomeni, da javni del poročila ni prejel zadostne večine. Kako so glasovali posamezni člani Knovsa, Tonin ni želel razkriti.
Glavni razlog za zavrnitev tega dela poročila Tonin vidi v tem, da so v njem "zbrani nekateri obremenilni dokazi zoper nekatere še aktivne funkcionarje te vlade". V javnem delu poročila bi bile po njegovih besedah objavljene ključne ugotovitve in "pravne utemeljitve, zakaj se je pri nekem konkretnem primeru zgodila kršitev oziroma zloraba službe".
1