Petek, 24. 7. 2020, 18.46
4 leta, 3 mesece
Tokratni protesti v znamenju odločnih ženskih glasov
V Ljubljani so se ob 19. uri na Prešernovem trgu znova začeli protivladni protesti, tokrat že trinajstič zapovrstjo. Zaradi slabe vremenske napovedi so protestniki že ob 17. uri začeli označevati dežnike s protestnimi gesli in znaki koles, ki so zaradi začetnega protestnega kolesarjenja postala simbol protivladnih protestov. Začeli so s predstavitvijo idej s prve "protestne ljudske skupščine", ki so jo organizirali na prejšnjih protestih, zatem pa so se protestniki odpravili po ljubljanskih ulicah.
Protestniki so se kljub slabemu vremenu v večjem številu zbrali na Prešernovem trgu v Ljubljani. Kot je napovedal aktivist Jaša Jenull, ki je tokrat odsoten, je na protestu mogoče slišati predvsem ženske glasove.
"Ni slabega vremena, je pa zagotovo nekaj, čemur lahko rečemo slaba politika. Tudi če dežuje, gremo dalje po naših ulicah. Te so naše in nam jih ne morete vzeti. Na njih živimo, na njih delujemo, na njih izražamo svoje mnenje," je v uvodu dejala prva govornica na protestu, nato pa zbranim predstavila nekaj od 245 idej in predlogov, ki so jih protestniki oblikovali na prejšnjih protestih.
Sindikalistka Tea Jarc je v govoru, v katerem se je zavzela za nedeljsko zaprtje trgovin, opozorila na stisko trgovcev in v še večji meri trgovk, ki si želijo in zaslužijo prostih nedelj. Obenem pa so vsakodnevno izpostavljeni tveganju okužbe z novim koronavirusom. Po njenih besedah vlada raje kot zdravju in svobodi daje prednost kapitalu in izkoriščanju ljudi. "Čas je, da se te temu še odločneje upremo. In se jasno, glasno in borbeno borimo za delavske in socialne pravice, za demokracijo, vladavino prava in za svobodo," je po pisanju STA dejala Jarčeva.
Protestniki so izrazili tudi kritiko do ravnanj predsednice DeSUS Aleksandre Pivec, ki da ni dovolj pojasnila okoliščin svojega gostovanja na Krasu. Zavzeli so se za volilni zakon, ki bo onemogočil prevare volivcev ter izrazili podporo kulturi in ne diktaturi. Ob tem so se zavzeli za odstop ministra za kulturo Vaska Simonitija, piše STA.
Po Čopovi ulici so se odpravili do Štefanove ulice, kjer je ministrstvo za notranje zadeve, in tam spregovorili tudi o nezavidljivem položaju starostnikov v Sloveniji. Zavzeli so se za varovanje okolja, ureditev javnega zdravstva in proti vojaškim naložbam.
"Samo ja pomeni ja"
Protestniki, med katerimi jih večina nosi zaščitne maske, v rokah držijo številne transparente. Med temi jih je nekaj, na katerih je zapis 'Samo ja pomeni ja!'. Zapis je povezan s problematiko spolnega nasilja, k ponovnim burnim razpravam na to temo pa je protestnike spodbudila izjava pravosodne ministrice Liljane Kozlovič. Že pred nekaj tedni je namreč govorila o družinskem nasilju in zlorabah med partnerji in med drugim dejala, da ugotavljajo, "da si ženske včasih ne upajo prijaviti ali pa prijavijo in potem umikajo prijavo ali pa tudi same s svojimi vzorci določene zadeve nekako povzročijo".
Na izjavo so opozorili v Inštitutu 8. marec, kjer so menili, da je ministrica v odgovoru na poslansko vprašanje o pripravi sprememb na tem področju odgovarjala kontradiktorno, ministrica se je za izjavo opravičila in dejala, da je bila njena izjava narobe razumljena. Več o tem lahko preberete na tej povezavi.
Tudi sicer tokratni protesti potekajo pod geslom "Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom!", ki ga v obliki velikega transparenta na čelu protestne množice nosijo ženske.
Policija: Zbralo se je dva tisoč ljudi
Policija je sporočila, da je včeraj opravila varovanje dveh neprijavljenih shodov. Nekaj pred 19. uro so se pričeli zbirati na Trgu republike, kjer se je zbralo nekaj deset protestnikov.Drugi shod se je prav tako pričel okoli 19. ure, ko so se protestniki pričeli zbirati na Prešernovem trgu, nato pa so zbrani odšli po ulicah centra mesta in shod zaključili na Prekmurskem trgu. Protestnega shoda se je udeležilo okoli dva tisoč ljudi, v poročilu piše policija.
"Dogodka sta potekala mirno, so pa policisti za promet zaprli več ulic v okolici zaradi zagotovitve varnosti," so še zapisali in dodali, da so ugotovili dve kršitvi glede javnih zbiranj in začasne prepovedi gibanja in zbiranja na javnih mesti, ob tem pa so opravili štiri postopke ugotavljanja identitete in eno osebo privedli v prostore policijske postajezaradi kršitve javnega reda in miru, neupoštevanja ukazov policistov in ker ni bilo mogoče drugače ugotoviti njene identitete.
"Kozlovičeva s svojo izjavo žrtvam sporočila, da so si krive same"
Na protestih smo, ker se borimo proti vsem oblikam neenakosti, proti krivicam, proti izključevanju, je povedala Tanja Matijaševič iz Inštituta 8. marec.
"V inštitutu že dve leti zbiramo pričevanja oseb o spolnem nadlegovanju in nasilju, dobili smo jih več kot 180. Zlorabe se dogajajo v domačem okolju, s strani avtoritet in družinskih članov, okolica pogosto molči, mi ne bomo," je dejala Matijaševičeva ob bučnih pozdravih ljudi in v nadaljevanju povedala, da je Kozlovičeva s svojo izjavo številnim žrtvam sporočila, da so si krive same.
"Tu stojimo z jasnim sporočilom – spolne zlorabe in spolno nadlegovanje kot tudi drugo nasilje so v naši družni nesprejemljivi. Živeti želimo v strpnem in solidarnem svetu z ničelno toleranco do nadlegovanja. Odgovornost družbe je, da tak svet zgradimo. Dolžnost države je, da vzpostavi zakone, ki žrtvam zagotovijo zaščito," je dejala Matijaševičeva in še enkrat opozorila, da "samo ja pomeni ja".
Poudarila je, da v Sloveniji potrebujemo redefinicijo kaznivega dejanja posilstva, ki pomeni večjo zaščito žrtev in lažje dokazovanje krivde storilcem v kazenskem postopku. "Model 'samo ja pomeni ja' verjame žrtvi, jo ščiti in neposredno odvzema občutek krivde za preživelo nasilje," je dejala in dodala, da je to jasno sporočilo, da je telo vsake osebe absolutno nedotakljivo brez njene izrecne privolitve.
Protestniki so se od ministrstva za notranje zadeve odpravili naprej in se znova zadržali tudi pred RTV Slovenija, kjer je medijska strokovnjakinja Sandra Bašič Hrvatin poudarila zahteve protestnikov, povezane z neodvisnostjo medijev in se kasneje sprehodili tudi mimo časopisne hiše Dnevnik.
Del protestnikov se je zbral tudi na Trgu republike, kjer so ljudem omogočili, da v mikrofon povejo, kar jim leži na duši. Slišati je bilo pozive k uporu proti fašizmu, znova so opozorili na neprimeren odnos vladajoče politike do ljudi, pri čemer niso bili kritični le do vlade, pač pa tudi do predsednika republike Boruta Pahorja. Več protestnikov je opozorilo, da ima Slovenija izjemne ljudi, kulturne in naravne danosti, a svojih priložnosti ne izkoristi, ker številne na mestih vpliva vodijo vzgibi kraje javnega denarja in oblikovanje neprimernih politik, poroča STA.
Protestne akcije so potekale tudi v nekaterih drugih mestih v državi, med drugim o njih poročajo iz Maribora, Pirana in Velenja, znani uslužbenec zavoda za blagovne rezerve Ivan Gale pa se je na družbenih omrežjih z geslom Stop korupciji oglasil kar z Dunaja, poroča STA.
Na zadnjih protestih organizirali prvo protestno "ljudsko skupščino"
Na zadnjih 12. protestih prejšnji petek so protestniki izvedli tako imenovano prvo ljudsko skupščino. Pohod po središču Ljubljane, v katerega je bil – zaradi tedaj burne razprave o novem predlogu medijske zakonodaje – vključen tudi postanek pred stavbo Radiotelevizije Slovenije (RTV Slovenija), so protestniki namreč sklenili v Parku slovenske reformacije, kjer so se za razpravo o določeni problematiki razdelili v več skupin in spregovorili o ukrepih za izboljšanje stanja v državi, ki bi jih po njihovem mnenju morala upoštevati (nova) vlada.
Na skupščini se je oblikovalo 245 idej in predlogov, ki jih nameravajo na naslednji skupščini oblikovati v politične predloge, je povedala govornica na tokratnem protestu. Na skupščini so sicer razpravljali o ključnih vprašanjih s področja okolja in trajnostnega razvoja, svobode medijev, delavskih in socialnih pravic, koronskih ukrepov, kulturnih politik, alternativ političnemu sistemu ter intervencij in taktik.
68