Tanja Fajon se poslavlja s čela SD #video

Vstop v bitko za stolček na čelu SD so doslej napovedali vodja poslanske skupine SD in sedanji podpredsednik stranke Jani Prednik, evropski poslanec Milan Brglez, ki je sicer svoj politični kapital kot skupni kandidat SD in Svobode nazadnje tehtal na predsedniških volitvah leta 2022, in župan Ajdovščine Tadej Beočanin.

Prednik za pomladitev ekipe

Prednik ob začetku tekme za stolček na čelu SD meni, da bo od tega trenutka za stranko bistveno "vsebinsko pozicioniranje". "Tudi jaz seveda vidim stranko kot tvorni del koalicije. Z dosedanjim delom smo to nalogo opravljali in tako bo tudi naprej," je zatrdil v današnji izjavi za medije po rednih koalicijskih usklajevanjih.

Si pa želi generacijskega preskoka znotraj SD in pomladitve ekipe. "Ta želja pri meni seveda ni nova, to sem zagovarjal že pred leti in mislim, da lahko naredimo ta generacijski premik in ljudem pokažemo, da imamo v socialni demokraciji ogromno potencialnih politikov mlajših generacij," je pojasnil Prednik. Koga bi si želel videti v svoji najožji ekipi, sicer še ne razkriva. Kot je poudaril, so posamezniki na vodstvenih funkcijah SD nanje voljeni individualno, mandat jim podelijo delegati na kongresu.

O tem, v kakšni kondiciji se stranka po aferi sodna stavba podaja nanj, pa je ocenil, da bi morda lahko bili vzgled tudi nekaterim drugim strankam v zgodovini. "Reagirali smo tudi z izrednim kongresom, volili bomo celotno novo vodstvo. To se nam je kot stranki zdelo edino higienično in prav, da ljudem pokažemo, da znamo opraviti samorefleksijo in da bodo člani odločili, kdo bo njihov nov lider," je poudaril.

V primeru zmage sicer za zdaj Prednik sprememb v ministrski ekipi ne napoveduje. Ocenjuje, da vsi štirje ministri iz vrst SD dobro opravljajo svoje delo in izpolnjujejo cilje v koalicijski pogodbi, zato kadrovskih rošad v bodoče ne pričakuje.

Ob tem se je Fajonovi zahvalil za njeno delo na čelu stranke. Ocenil je, da je stranko v težkih okoliščinah vodila po svojih najboljših močeh. Sam jo je sicer leta 2020 neuspešno, a vendarle s skoraj tretjinsko podporo delegatov izzval za predsedniško mesto. Tik pred zadnjim kongresom, oktobra 2022, pa se je odločil, da soglasja ne bo podal.

Prednik je pozdravil, da se tokrat za mesto na čelu SD poteguje več kandidatov, saj to po njegovem mnenju kaže, da ima SD "dolgo klop" za vse funkcije v stranki. "Vsi trije imamo enake možnosti za uspeh, odločilo bo članstvo," je še sklenil.

Župan Ajdovščine: Stranka je nekoliko ranjena, a se bo rana zelo hitro zacelila

Glede svoje možnosti za uspeh je suveren tudi župan Ajdovščine. Kot je dejal, se je v kandidaturo podal predvsem v veliki želji, da socialno demokracijo pripeljejo do točke, ki ji pripada. "Prepričan sem, da naši programi sežejo bistveno višje in da lahko z energijo in izkušnjami, ki jih lahko ponudim, socialni demokraciji vrnemo to mesto," je poudaril.

Priznava sicer, da je stranka "nekoliko ranjena", a je optimističen, da se bo "ta rana zelo hitro zacelila". Ocenjuje, da je afera ob nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski močno aktivirala članstvo SD, na čemer velja tudi graditi. "Stranka je zelo povezana, želimo si ponovnega vzpona socialne demokracije. Verjamem, da nam bo to s sodelovanjem in energijo, ki se je nabrala v zadnjih mesecih, tudi uspelo," je prepričan. V preteklosti je namreč sam najbolj pogrešal učinkovitost pri izvajanju strankarskih politik in doseganja zadanih rezultatov.

Tudi Beočanin v primeru izvolitve ne napoveduje sprememb v ministrski ekipi. Kot je spomnil, so mu volivci na zadnjih lokalnih volitvah zaupali poln mandat za vodenje ajdovske občine in tej odgovornosti ne namerava pobegniti.

Doslej še edini znani protikandidat Prednika in Beočanina, Brglez, medtem danes svoje odločitve za kandidaturo še ne komentira, to naj bi storil v prihodnjih dneh. Ob odločitvi za kandidaturo je sicer zapisal, da se je za ta korak odločil po pogovoru s številnimi člani in lokalnimi odbori stranke.

Za mesto podpredsednice se bodo potegovale ministrica za pravosodje Andreja Katič, poslanki Meira Hot in Bojana Muršič, podžupanja občine Velenje Aleksandra Vasiljevič, pa tudi Elizabeta Koštric, Jerneja Kreuh in Mirjana Ribič. Za mesto dveh podpredsednikov pa se bodo potegovali evropski poslanec in sedanji podpredsednik Matjaž Nemec, predsednik Mladega foruma SD Luka Goršek in poslanec Damijan Zrim. Na seznamu kandidatov so še župan Tolmina Alen Červ, strokovni sodelavec poslanske skupine SD Gorazd Prah in direktor krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic.

Za mesto glavnega tajnika se bo potegovalo pet kandidatov, in sicer nekdanji minister za kulturo Dejan Prešiček, nekdanji šef Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Sebastjan Selan, župan Jesenic Peter Bohinec, vodja kabineta pravosodne ministrice Živa Živkovič in Martin Rudnik.

Precej daljši pa so seznami za druge vodstvene funkcije v stranki. Soglasje h kandidaturi za člane predsedstva SD je podalo več deset kandidatov, prav tako za člane nadzornega odbora, za predsednika nadzornega odbora pa trije kandidati.

"Velik odziv članstva SD v procesu evidentiranja in vseh, ki so podali soglasje za kandidaturo na 15. kongresu SD, je znak organiziranega, motiviranega in aktivnega članstva, ki želi odprto, javno in kritično soočenje mnenj, vizij ter pogledov na vlogo, položaj in delo Socialnih demokratov v prihodnosti," so ob tem zapisali v SD.

Odstopa s težkim srcem 

Stranko bo Tanja Fajon vodila še do izbire novega vodstva, zatem pa se bo po štirih letih poslovila z vrha SD.

Fajonova je v pismu članstvu zapisala med drugim še, da bo še naprej aktivno prispevala k delu stranke in po najboljših močeh podpirala naslednjo generacijo voditeljev, ki bo krepila socialno demokracijo.

"Ko se pripravljam na odstop s položaja predsednice SD, to počnem s težkim srcem. A zavedam se odgovornosti, ki je s težo bremena afere sodna palača stranko močno prizadela. Danes sicer verjamem, da je najteže za nami. Energija, ki sem jo v zadnjih dneh začutila v vas, je namreč neizmerna, je tisti trajni vir moči naše stranke, ki vsakič znova dokaže, da je socialna demokracija še kako živa," je še sporočila na družbenem omrežju in se zahvalila za vso podporo.

Fajonova je sicer ob prihodu na današnjo sejo vlade dejala, da je zadnje dni in tedne močno tehtala, kaj narediti. "Priznam, da smo imeli v mojem štiriletnem vodenju stranke veliko vzponov in padcev, političnih turbulenc, ampak sem tudi ponosna na naše dosežke, predvsem pa ostajam zvesta vrednotam in upam, da bodo tudi tisti, ki bodo prevzeli stranko, zvesti socialnodemokratskim vrednotam," je dejala.

"Vsi smo plačali visoko ceno"

Ob tem je zatrdila, da bo tudi naslednji generaciji vodstva pomagala "krepiti socialno demokracijo". Priznava sicer, da stranke ne zapušča v najboljši kondiciji, a ocenjuje, da so iz najhujšega. "Seveda je stranka plačala visoko ceno, tudi jaz sem plačala visoko ceno," je poudarila.

Z odločitvijo za izredni volilni kongres pa daje stranki novo priložnost, je prepričana Fajonova. "Nisem nekdo, ki se oklepa, sem nekdo, ki se bori, predvsem pa mi je mar za to stranko," je zatrdila.

Prepričana pa je, da kljub menjavi na čelu SD njen ministrski položaj v vladi Roberta Goloba ni pod vprašajem. "To vse so špekulacije, te odločitve so odvisne od volje stranke, do zdaj se nismo pogovarjali, da bi kogarkoli menjali, tudi ni nobene potrebe po tem. Nič nenavadnega ni, če je predsednik stranke zunaj vlade, ne bo prvič. Mislim, da je to celo bolj pogumna poteza, da imamo tudi vodstvo stranke, ki se bo lahko ukvarjalo samo s stranko," meni.

Hkrati je izrazila zadovoljstvo, da je več kandidatov napovedalo boj za predsedniško mesto SD. Slednje po njeni oceni kaže na to, da ima SD potencial in veliko ljudi, ki si želijo prevzeti odgovorne funkcije. O njenih naslednikih se sicer še ne želi izrekati, želi pa si, da novemu vodji SD uspe poenotiti stranko. Po njenih besedah sta jo sicer vodja poslancev Jani Prednik in ajdovski župan Tadej Beočanin obvestila o svoji kandidaturi, medtem ko evropski poslanec Milan Brglez o tem z njo ni govoril.

Fajonova se bo tako poslovila od vodenja stranke, ki jo je leta 2020 prevzela po odstopu tedanjega predsednika Dejana Židana, stranka pa bo dobila novo vodstvo. Sama se bo na kongresu potegovala zgolj za mesto v predsedstvu SD, ki ji sicer ne glede na izvolitev pripada po funkciji ministrice iz kvote SD, še piše STA.

Stranka na aprilski kongres odhaja po tistem, ko jo je močno zatresla omenjena afera ob nakupu sodne stavbe, kot ugotavlja torej tudi Fajonova. Ta je s čela ministrstva za pravosodje odnesla ministrico iz njihove kvote Dominiko Švarc Pipan. Slednja je po večtedenskem razčiščevanju in razkrivanju vpletenosti tudi nekaterih članov SD odstopila z ministrske funkcije, še pred tem pa izstopila iz stranke. S funkcije je odstopil tudi glavni tajnik SD Klemen Žibert. Očitki o korupciji in vpletenosti v sporni posel so se zgrnili tudi nad stranko, ki je močno izgubila tudi v javnomnenjski podpori, predsednica Fajon pa je strmoglavila na sam rep lestvic ocene dela politikov.

Fajonova je sicer na politični parket stopila leta 2009, ko je bila na listi SD izvoljena za evropsko poslanko. Preboj v evropski parlament ji je uspel tudi leta 2014, leta 2019 pa je bila uspešna tudi kot nosilka liste SD. Mnogi so jo že v zadnji kampanji pred evropskimi volitvami videli kot možno naslednico tedanjega predsednika SD Dejana Židana. Ta ji je štafetno palico predal maja 2020, ko se je odločil za odstop, Fajonova pa je oktobra istega leta dobila tudi polni mandat predsednice stranke.

Stranko je prevzela s smelimi ambicijami - popeljati jo do zmage na zadnjih parlamentarnih volitvah. A so načrti splavali po vodi, ob vstopu novega akterja na slovensko politično sceno, danes največje vladne stranke Gibanje Svoboda. SD je dobila le sedem poslanskih mest. A je po drugi strani Fajonovi uspelo stranko pripeljati v vlado in ji priboriti štiri ministrska mesta, pri čemer je sama postala prva ženska na čelu zunanjega ministrstva in podpredsednica v Golobovi vladi. Pol leta po zadnji državnozborskih volitvah pa so ji delegati na kongresu SD podelili tudi nov mandat na čelu stranke.

Arčon: Ne pričakujem nobenih sprememb

Koalicijski partnerici Gibanje Svoboda in Levica sta ob napovedani menjavi na čelu SD zadržani s komentarji, saj da gre za interne zadeve stranke. Sprememb pri sodelovanju v koaliciji ne pričakujeta, prav tako ne menjav na resorjih v kvoti SD.

"Ne pričakujemo nobenih sprememb. Po mojih informacijah Tanja Fajon ostaja članica vlade, sicer pa so odločitve v domeni stranke," je po današnji seji vlade dejal podpredsednik vlade ter minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.

Ob tem je potegnil vzporednice z menjavo na čelu najmanjše koalicijske partnerice Levice, ki jo po umiku Luke Mesca po lanskem volilnem kongresu vodi ministrica za kulturo Asta Vrečko. "Vlada še vedno funkcionira, stremi k ciljem, ki smo si jih zadali v koalicijski pogodbi. Prepričan sem, da bo dialog s konsolidiranimi Socialnimi demokrati, ki jih čaka kongres, tudi naprej potekal skladno s cilji, ki smo si jih zadali," meni Arčon.

Primerjavo z Levico je danes naredil vodja poslancev Svobode Borut Sajovic, ki je poudaril, da tudi menjava na čelu Levice ni vplivala na koalicijsko dinamiko ali sodelovanje. Po njegovih besedah gre namreč za notranje dogajanje v stranki, kar spoštujejo, pripravljeni pa so na odlično sodelovanje z vsemi. "Vsaka stranka je kot malo večja ladja, kjer ne more biti vse odvisno od kapitana," je še ponazoril.

Da gre za notranjo odločitev SD, je po rednih koalicijskih usklajevanjih danes dejal tudi minister za delo iz vrst Levice in podpredsednik vlade Mesec. V luči nadaljnjega "notranjega razvoja dogodkov" pa so o menjavi vodstva SD po njegovih besedah tudi že govorili vsi trije koalicijski partnerji. Kot je ob tem še dejal, menjav v ministrski ekipi, torej na resorjih v kvoti SD, ni pričakovati.

Novice Se Fajonova res poslavlja?

Novice Fajonova: Slovenija podpira uporabo ruskega premoženja za nabavo orožja za Ukrajino

Novice Gneča za vrh stranke SD

Novice V SD zaključili evidentiranje kandidatov pred aprilskim volilnim kongresom

Novice Ministrico Fajon odpustili iz bolnišnice