Četrtek, 22. 4. 2021, 17.28
3 leta, 7 mesecev
svetovalna skupina o cepivu janssen in predlogu spremembe cepilne strategije
Svetovalna skupina predlaga spremembo cepilne strategije #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,13
24
Svetovalna skupina za cepljenje proti covidu-19, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je danes odločila, da pri uporabi cepiva Johnson & Johnson sledi zapisom Evropske agencije za zdravila (EMA). Tako je cepivo primerno za starejše od 18 let, je danes sporočila vodja posvetovalne skupine Bojana Beović. Svetovalna skupina je sprejela tudi predlog spremembe cepilne strategije. Vlada je na dopisni seji posodobila strategijo cepljenja.
Tako uporabe cepiva niso omejili na določeno starostno skupino, temveč sledijo starostni omejitvi, ki je navedena v registraciji cepiva. Po besedah Beovićeve imunost po cepljenju s tem cepivom glede na dokumentacijo EME nastopi po 14 dneh.
Svetovalna skupina za cepljenje proti covidu-19, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je danes odločila, da pri uporabi cepiva Johnson & Johnson sledi zapisom Evropske agencije za zdravila (EMA).
Potem ko so v ZDA zabeležili nekaj resnih zapletov po cepljenju, ki so se kazali v obliki krvnih strdkov, je EMA pod drobnogled znova vzela varnost tega cepiva. Agencija je v torek sporočila, da je treba krvne strdke opredeliti kot zelo redke stranske učinke tega cepiva, a da so dobrobiti cepiva še vedno večje od tveganj.
Enako stališče je EMA sprejela tudi za cepivo AstraZenece, tudi takrat je svetovalna skupina za cepljenje sledila zapisom agencije.
Ihan o predlogu spremembe cepilne strategije
"Svetovalna skupina predlaga, da naj, potem ko bo cepljena trenutna prioritetna skupina, to so starejši od 60 let in kronični bolniki, mlajši od 60 let, sledi starostna skupina nad 50 let. Ko bo cepljena še ta skupina, pa naj se cepljenje odpre za vse prebivalce, ki bi se želeli cepiti, ne glede na starost," je v pogovoru za Planet TV povedal član strokovne skupine, imunolog dr. Alojz Ihan.
Dodal je še, da za prebolevnike predlagajo, da so ti z zgolj enim odmerkom cepljeni po šestih mesecih od okužbe. Če pa je od okužbe minilo več kot osem mesecev, pa predlagajo uporabo dveh odmerkov cepiva. Ker so nove raziskave ugotovile, da so cepiva mRNK varna tudi za nosečnice, predlagajo, da jih cepijo s tovrstnimi cepivi. Pri nas sta za zdaj to cepivi Pfizer in Moderna.
To so glavni predlogi strokovne skupine, vlada pa je na dopisni seji sprejela posodobljeno strategijo cepljenja. Na novo oziroma bolj podrobno so v njej opredeljene prednostne skupine za cepljenje. V prednostno skupino so dodane naslednje osebe: starejši od 50 let; zaposleni v vzgoji in izobraževanju, ki še niso bili cepljeni, in zaposleni pri upravljavcih kritične infrastrukture v skladu z zakonodajo s tega področja.Kot prednostne skupine za cepljenje so opredeljeni tudi zaposleni v sektorjih farmacevtske industrije in farmacevtske veletrgovske dejavnosti ter drugi zaposleni, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje države, zaposleni in prostovoljci v organizacijah in združenjih, ki zagotavljajo neposredno pomoč kroničnim bolnikom, odvisnim od drog, in drugim ranljivim skupinam ter drugo prebivalstvo po vrstnem redu prijav.
Tatjana Lejko Zupanc: Krvni strdki zelo redki
Predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je o morebitnih resnih neželenih učinkih po cepljenju proti novemu koronavirusu opozorila, da se zapleti s krvnimi strdki lahko zgodijo, a so ti ekstremno redki. Tako ima posameznik kar 10.000-krat večjo možnost, da umre zaradi bolezni covid-19 kot pa zaradi teh neželenih dogodkov po cepljenju. Kot je poudarila, tudi te strdke ob pravočasnem ukrepanju zelo dobro zdravijo.
Na NIJZ doslej prejeli čez 50 prijav resnih neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19
Po več kot pol milijona cepljenj proti covidu-19 v Sloveniji so na NIJZ v štirih mesecih našteli več kot 4000 prijav neželenih učinkov, od tega je bilo resnih nekaj več kot 50 prijav. Med 18 prijavami smrti je bila večina starejših oseb s kroničnimi obolenji, ugotavlja NIJZ v poročilu o neželenih učinkih po cepljenju proti covidu-19.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) sprejemajo prijave stranskih pojave ob cepljenju s pomočjo registra neželenih učinkov po cepljenju, kamor so podatke dolžni posredovati vsi javno zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe v zdravstveni dejavnosti. Posamezna prijava navadno vključuje več prijavljenih učinkov pri isti osebi.
Po podatkih NIJZ je bilo s cepivom proizvajalcev BioNTech in Pfizer od 27. decembra lani do 18. aprila izvedenih približno 357.000 cepljenj. Skupno število prijav neželenih učinkov je bilo 2424. Obravnavali so štiri prijave resnih neželenih dogodkov po cepljenju, kjer je bila potrebna hospitalizacija, a je po besedah NIJZ v teh primerih povezava s cepljenjem malo verjetna. Poleg tega so prejeli tudi 12 neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija, ti primeri pa so še v fazi preiskav.
14 oseb s kroničnimi obolenji je po cepljenju umrlo. V prvem primeru je na dan cepljenja prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, ugotovili so srčni infarkt, in naslednji dan je oseba umrla. V drugem primeru je prišlo do nenadne smrti 12 dni po cepljenju pri osebi s predispozicijo zaradi hudega kroničnega obolenja srca.
Ena od umrlih oseb je bila cepljena v času inkubacije zaradi covida in je zato zbolela za pljučnico, zaradi katere je umrla. V četrtem primeru pa je prišlo do smrti osem dni po cepljenju zaradi srčnega infarkta ob okužbi nejasnega izvora. Komisija pri ministrstvu za zdravje je vse štiri primere obravnavala in zaključila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna. Ostali primeri so še v fazi preiskav.
S cepivom Moderne pa je bilo od 27. decembra lani do 18. aprila 2021 izvedenih približno 52.000 cepljenj. Skupno število prijav neželenih učinkov je znašalo 73. Pri eni starejši osebi je prišlo do smrti. Cepljena je bila v času inkubacije covid in je zato zbolela za pljučnico, zaradi katere je umrla. Primer je še v fazi preiskave.
S cepivom AstraZeneca je bilo od 27. decembra do 18. aprila 2021 izvedenih približno 106.000 cepljenj. Skupno število prijav neželenih učinkov je znašalo 1686. Obravnavali so tri prijave resnih neželenih dogodkov po cepljenju, kjer je bila potrebna hospitalizacija.
V enem primeru povezava s cepljenjem ni verjetna, pri ostalih dveh pa je šlo za alergično reakcijo in pričakovane neželene učinke, kot so utrujenost, glavobol, otekanje po obrazu in bolečina v prsih. Prejeli so tudi osem prijav neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.
Pri treh osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v dneh po cepljenju, v enem primeru pri osebi z napredovalim malignim obolenjem v paliativni obravnavi. Druga dva primera sta še v fazi preiskav.
Izboljšanje epidemiološke slike
Vlada je na sredini seji odločila, da bo od petka dovoljeno prehajanje med regijami in zbiranje do 10 ljudi. V soboto je predvideno odprtje teras lokalov po vsej državi, v pomurski, goriški in obalno-kraški regiji bi lahko prebolevniki, cepljeni in tisti z negativnim testom uporabljali tudi notranje prostore lokalov. V ponedeljek pa bodo začeli obratovati tudi nastanitveni obrati, ki ponujajo do 30 sob.
24