Nedelja, 9. 9. 2018, 12.04
6 let, 1 mesec
Študentov vse manj. Sobe v domu ni več težko dobiti. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,39
1
Oktober, ko se za številne študente spet začne delo, je vse bližje. Tisti, ki živijo zunaj univerzitetnega območja, pa si morajo v tednih pred začetkom študijskega leta poiskati tudi začasno prebivališče. Za marsikaterega študenta bo selitev od doma prvi korak k večji samostojnosti. Za primerno izbiro novega prebivališča imajo na voljo številne možnosti.
Študentski domovi iz visokošolskih središč v Ljubljani, Mariboru in Kopru vsako leto objavijo razpis za sprejem za bivanje in podaljšanje bivanja študentov v študentskih domovih in pri zasebnikih. V prvi letnik se je na Univerzo v Ljubljani letos na primer vpisalo 6.995 kandidatov in kandidatk. Letošnja generacija bo sicer precej manjša od lanske, kar pomembno vpliva tudi na trg oddajanja študentskih sob.
Študentski domovi v številkah
| Središče v Ljubljani | v Mariboru | v Kopru |
|---|---|---|
| skupno 6.836 ležišč | skupno 2.458 ležišč | skupno 328 ležišč |
| 2.115 ležišč za tiste, ki prvič zaprosijo za študentsko sobo | 950 ležišč za tiste, ki prvič zaprosijo za študentsko sobo | 80 ležišč za tiste, ki prvič zaprosijo za študentsko sobo |
| 4.721 ležišč za tiste, ki zaprosijo za podaljšanje bivanja | 1.508 ležišč za tiste, ki zaprosijo za podaljšanje bivanja | 248 ležišč za tiste, ki zaprosijo za podaljšanje bivanja |
Na voljo manj sob kot v prejšnjih letih
Zaradi vse manjših generacij, ki se vpisujejo v visokošolske programe, upada tudi število ponujenih sob. Za primerjavo: letos študentski domovi v Ljubljani ponujajo kar 617 ležišč manj kot v zadnjem izmerjenem letu 2015, ko so ponudili 7.453 ležišč. "Zadnja generacija in še nekaj prihodnjih generacij mladih je neprimerljivo manjših od tistih izpred nekaj let," poudarjajo v Študentskem domu Ljubljana.
Zaradi manjših generacij je na voljo manj sob, vendar čakalnih vrst ni.
Prednost pri vselitvi imajo študentje z več točkami
Pri podeljevanju sob sledijo točkovnemu sistemu, sestavljen je na podlagi treh ključnih meril: razdalja med stalnim bivališčem in krajem študija, ki naj bi štela najmanj 25 kilometrov (od 25 do 100 točk), učni oziroma študijski uspeh (od 60 do 180 oziroma 200 točk) in pa finančni oziroma materialni položaj študentove družine (od 0 do 300 točk), dodatne točke študent lahko dobi zaradi zdravstvenega ali socialnega položaja ali izjemnih uspehov. Tisti, ki prejme največ točk, ima prednost pri vselitvi.
Kdaj se lahko študent vseli?
V Ljubljani zatrjujejo, da dolgih čakalnih vrst, kot je bila to praksa v prejšnjih letih, ni več. V Mariboru pa se praviloma večina študentov vseli že septembra in oktobra.
"Časi, ko je bilo treba na sobo čakati tudi po deset mesecev, so minili. Predlanskim smo vse vselili do konca novembra, lani pa že v prvi polovici novembra. Letos bomo, kot smo že dejali, verjetno vse študente vselili že pred koncem oktobra," dodajajo v Ljubljani.
Kaj pa, če sobe v študentskem domu ne dobite?
Če sobe pred začetkom študija študent ne dobi pravočasno, potem mora med čakanjem nastanitev poiskati sam. V Ljubljani svetujejo, da se po 16. septembru 2018, ko bo objavljena prednostna lista za vselitev, obrnejo na njihovo info linijo oziroma naj na spletni strani preverijo, kdaj bodo prišli na vrsto za vselitev.
V skrajnem primeru tako v Ljubljani kot Mariboru svetujejo, naj se študenti v tem primeru obrnejo na dijaške domove, ki pri praznih zmogljivostih sprejemajo tudi študente. V Mariboru poudarjajo, da študentom med čakanjem nikakor ne svetujejo "sklepanja pogodb o najemu sobe pri zasebnikih, saj imajo ob prekinitvi dodatne stroške".
Med čakanjem naj študenti bivajo pri sorodnikih ali v dijaških domovih. Priporočajo jim, naj ne sklepajo pogodb o najemu sobe, saj je od njih težko odstopiti.
Vsako leto nova vloga
Študent mora tudi po enoletnem bivanju v študentskem domu vsako leto vnovič zaprositi za podaljšanje bivanja, a to še ne pomeni selitve v novi dom. Tako v Ljubljani kot v Mariboru študent ob vnovični zaprositvi in sprejetju vloge ostane v isti sobi, razen če izrazi željo po selitvi v drugo.
Ceno sobe določa pravilnik o subvencioniranem bivanju študentov
Cena sobe se izoblikuje, upoštevajoč njeno velikost, število študentov, ki uporabljajo skupne sanitarije in kuhinjo, ter število postelj. Cene v domovih vključujejo tudi vse dodatne stroške, tako boste v Ljubljani za sobo v povprečju plačali 70,25 evra, v Mariboru pa se cene gibljejo med 73,50 evra in 138 evrov, če študent biva v novejšem domu.
Kakšne so cene subvencioniranega bivanja pri zasebnikih?
Možnosti bivanja pri zasebnikih prek subvencij je vselej manj. V Mariboru že več let nimajo razpisanih subvencij pri zasebnikih, v Ljubljani subvencioniranje pri zasebnikih prav tako počasi ukinjajo. Letos imajo tako razpisanih samo še 375 subvencij za podaljšanje. Na Obali pa je tovrstna oblika bivanja še vedno prevladujoča. Zasebniki višino stanarnine določajo sami in se lahko giblje vse od 60 evrov (kolikor je predpisana minimalna cena) do približno 200 evrov, pri čemer stroški bivanja praviloma niso všteti v stanarnino.
Po poti iskanja stanovanja v lastni režiji
Veliko študentov se odloča tudi za možnost lastnega iskanja sobe ali stanovanja prek spletnih portalov, ki so namenjeni izključno ponudbi oddaje in najema stanovanj za študente. Spletna borza Kamrica in posredovalnica sob Mkvadrat sta samo dve izmed številnih, pri katerih lahko študentje izbirajo za iskanje primernega bivališča. Največ povpraševanja po stanovanjih in sobah je po pričakovanjih na območju Ljubljane, študenti največkrat iščejo najem enoposteljne sobe z deljenimi skupnimi prostori.
Cene za najem so se v zadnjem letu zvišale - tako za najem stanovanj kot za najem sob ali postelj, sporočajo s portala mkvadrat.si
V najemnino šteti stroški ali ne?
"Pri najemu stanovanj, ki se oddajajo za določen znesek najemnine, po navadi niso vključeni tudi mesečni stroški, sobe pa se velikokrat oddajajo z že vključenimi stroški," pravijo v posredovalnici Mkvadrat. Pri njih sta tudi na spletni strani razvidni cena najema stanovanja ali sobe in cena predvidenih stroškov za poletni in zimski čas.
Kamrica pa ponuja možnost, da najemodajalec že v oglasu kategorizira vrednost stroškov posameznega stanovanja. "V večini primerov je najemnina navedena posebej kot osnova, ponudbi pa je ločeno dodan okvirni znesek preostalih stroškov. Redki so primeri, ko morajo iskalci stanovanj povprašati po dodatnih stroških, ki še nastanejo ob sprejetju bivanja," dodajajo.
Najemna pogodba je varnostni pas za študenta
Tako pri Kamrici kot Mkvadratu poudarjajo pomembnost najemnih pogodb, ki jih študenti podpišejo z najemodajalci, saj je v njih vnaprej zapisana višina najemnine, ki je najemodajalec med letom ne more in ne sme zvišati. Če se to zgodi, lahko študent odstopi od najemne pogodbe.
V okviru skupine Študentske organizacije Univerze v Mariboru deluje zavod PIP, ki najemodajalcem in najemojemalcem ponuja brezplačno pravno svetovanje in pomoč. Študenti in lastniki se tako lahko na njih obrnejo že pri pripravi pogodbe.
Ne stopajte v najemna razmerja brez predhodnega podpisa najemne pogodbe. Ta mora biti sklenjena v pisni obliki, da bi bila veljavna. V primeru, da pogodba ni veljavno sklenjena, oseba v stanovanju biva brez pravne podlage, torej nezakonito. Z najemno pogodbo se določijo pravice in obveznosti obeh strani. Prav tako je pomembno, da študent pred podpisom temeljito prebere pogodbo in jo razume, saj v primeru sporov velja vsebina pogodbe.
Kako ravnati v primeru spora
Najbolj problematični vidik najema sobe ali stanovanja so odpovedni roki in vračila varščine, ki jo je ob najemu študent dolžan plačati najemodajalcu, zato je izjemno pomembno, da se že ob sestavi najemne pogodbe določijo višina varščine ter pogoji, v katerem primeru se ta vrne in kdaj ne. Najemna pogodba naj prav tako vsebuje opis stanovanja in predvsem, kako je bila opravljena predaja, saj to pomeni najlažji način reševanja sporov v primeru, če se v njem pojavijo poškodbe ali okvare.
V dom ali stanovanje
V oddaji Dan. smo delili nasvete, kako izbrati pravo študentsko stanovanje, da bo to udobno in cenovno sprejemljivo. Poglejte si, katere so najpomembnejše razlike med bivanjem v študentskem domu in v stanovanju.
Nepremičninska strokovnjakinja svetuje
Stanka Solar, ki smo jo gostili v oddaji Dan. svetuje, da pred iskanjem stanovanja oblikujete finančni načrt, saj ni pomembna samo višina najemnine, ampak tudi kakšni stroški so povezani s stanovanjem. Za lažje iskanje stanovanja se osredotočite na želene lokacije, pri čemer ne pozabite na oddaljenost od fakultete in bližine postaj mestnih avtobusom. Bolj oddaljena stanovanja tako zahtevajo višje stroške, povezane s prevozom.
Pri stroških je treba poudariti tudi razmejevanje stroškov najemnika in najemodajalca. Pogosto se namreč zgodi, da dodatne stroške rezervnega sklada in stroške vzdrževanja stavbe in opreme plača najemnik, čeprav bi jih moral lastnik nepremičnine. Da bi se nepotrebnim stroškom izognili, Solarjeva svetuje, da pred najemom stanovanja dobro preberete najemno pogodbo. Svetuje tudi prijavo začasnega prebivališča na naslovu, kjer študent živi.
Izkušnje študentov
Kako je z bivanjem v študentskem domu in pri zasebnikih, smo vprašali študentko Ingrid iz Posavja, trenutno študira v Ljubljani. Prva leta je bivala v zasebnem stanovanju in pravi, da pri iskanju in ogledu stanovanj na ljubljanskem območju ni imela težav, se pa je za poznejše bivanje v študentskem domu odločila zaradi nižje cene.
"Pri življenju v študentskem domu bi kot slabost navedla predvsem obvezna dežuranja in inšpekcijske preglede. Prav tako je bilo v študentskem domu potrebnega več prilagajanja kot v stanovanju, kjer imaš več miru, saj si majhnega prostora ne deliš z drugimi sostanovalci. Ima pa študentski dom to prednost, da spoznaš več ljudi in se z njimi bolj povežeš, dobiš občutek skupnosti."
1