Sobota, 15. 6. 2024, 14.47
3 dni
Strokovnjaki pred poletjem svarijo pred prinašanjem rastlin s potovanj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
Strokovnjaki pozivajo, da se ob potovanjih izven EU vzdržimo in v državo ne prinašamo rastlin. Če si rastlino iz tujine zares želijo, vsem svetujejo, da si zapomnijo, za katero vrsto gre in jo kupijo v Sloveniji, kjer je pregledana in opremljena s potrebnimi certifikati.
Strokovnjaki so v sklopu kampanje Ohranimo rastline zdrave, varujmo življenje na včerajšnji okrogli mizi pred poletjem popotnike pozvali, da iz tujine ne prinašajo rastlin in ostalega rastlinskega materiala. S tem lahko namreč v državo prinesejo invazivne tuje škodljive organizme, ki tukaj nimajo naravnih sovražnikov in ogrožajo lokalne rastline.
Rastline so za življenje izrednega pomena, je izpostavila Alenka Zupančič iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Okoli 80 odstotkov hrane je rastlinskega izvora, rastline pa prav tako preprečujejo erozijo zemlje, znižajo temperaturo ozračja in proizvajajo kisik, je dodala.
Zdrave rastline so tako osnovni pogoj za življenje, delovanje ekosistemov ter zagotavljanje zadostne in varne hrane. Škodljivci in bolezni rastlin medtem uničujejo pridelke, zmanjšujejo razpoložljivost hrane, zvišujejo ceno hrane ter vplivajo na biotsko raznovrstnost in naravo.
Najbolj problematični škodljivci so invazivni, tujerodni organizmi
Najbolj problematični škodljivci za rastline so invazivni, tujerodni organizmi, saj v naše okolje pridejo brez naravnih sovražnikov, ki so jih omejevali v domačem okolju, je dejal Jaka Razinger iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije pa je pojasnila, da gozd prekriva 60 odstotkov Slovenije, zato je iskanje škodljivih organizmov tam zapleteno. V gozdarskem inštitutu škodljive organizme iščejo z opazovanjem, pastmi in biološkimi odtisi organizmov v različnih vzorcih. Hkrati jim pomagajo tudi opažanja, ki jih sporočijo ljudje, zato so razvili aplikacijo Invazivke, ki vsem omogoča prijavo nenavadnih opažanj.
Kmetijski inštitut se na pojav škodljivcev odzove z varstvom rastlin. Najprej določijo, za katerega škodljivca gre, koliko primerkov tega organizma je in ali jih je dovolj, da povzročijo večjo škodo. Prav tako se proti novim škodljivcem borijo z drugimi tehnologijami in metodami, kot so protiinsektne mreže.
Ukrepanje v gozdovih je medtem težje, je poudarila Piškur. "V Slovenskih gozdovih intenzivno spremljamo in iščemo nove škodljivce in bolezni in vsako leto nekaj najdemo," je dejala. Njihovi ukrepi so po njenih navedbah večinoma usmerjeni v spremljanje, pripravljene pa imajo tudi akcijske načrte v primeru pojava zelo škodljivih tujih organizmov.
Piškur državljane poziva, da v gozdove ne odlagajo sobnih lončnic in tam ne sadijo božičnih dreves po koncu praznikov, saj gre za dejanja, ki lahko gozd ogrozijo. "Za ohranjanje gozda smo namreč odgovorni vsi," je poudarila.
Na potovanjih izven EU se vzdržite in v državo ne prinašajte rastlin
Vse prav tako poziva, da se na potovanjih izven EU vzdržijo in v državo ne prinašajo rastlin. Če si rastlino iz tujine zares želijo, vsem svetuje, da si zapomnijo, za katero vrsto gre in jo kupijo v Sloveniji, kjer je pregledana in opremljena s potrebnimi certifikati.
Kampanjo PlantHealth4Life so začele Evropska agencija za varnost hrane (Efsa), Evropska komisija in partnerske organizacije v državah EU. V njej sodeluje 22 evropskih držav.
