Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
8. 6. 2024,
20.36

Osveženo pred

1 mesec

Oglasno sporočilo

Natisni članek

Vrt in okolica Dom in vrt rastline noad MKGP okrogla miza Ohranimo rastline zdrave, varujmo življenje #PlantHealth4Life PR članek

Sobota, 8. 6. 2024, 20.36

1 mesec

Z ohranjanjem zdravja rastlin varujemo življenje

Oglasno sporočilo

Pred težko pričakovanim poletjem, časom počitnic in potovanj, je ozaveščanje o pomenu varovanja zdravja rastlin še posebej pomembno, saj ljudje radi s potovanj za spomin odnesemo kakšno eksotično rastlino, seme ali sadiko, ki bi popestrila naš balkon ali vrt. Žal se ne zavedamo, da lahko s sabo prinesemo tudi škodljivce in bolezni rastlin, s katerimi lahko ogrozimo zdravje domačih rastlin.

240614 Pomen ohranjanja zdravja rastlin_mfras_128_1200 | Foto: arhiv naročnika Foto: arhiv naročnika

O pomenu zdravja rastlin, posledicah našega ravnanja in o tem, kaj lahko kot posamezniki naredimo za ohranjanje zdravja rastlin, so se na okrogli mizi v okviru kampanje Ohranimo rastline zdrave, varujmo življenje (#PlantHealth4Life) pogovarjali dr. Alenka Zupančič z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, dr. Jaka Razinger s Kmetijskega inštituta Slovenije, dr. Barbara Piškur z Gozdarskega inštituta Slovenije in Jan Robin, ljubiteljski botanik in vplivnež na področju botanike in stiliranja sobnih rastlin, na Instagramu bolj znan kot Botanistbyheart.

Dr. Alenka Zupančič je izpostavila pomen rastlin ter pojasnila, kako se bolezni in škodljivci rastlin lahko širijo ter kako lahko rastline zaščitimo. Poudarila je, da nam rastline dajejo hrano in zrak, ki ga dihamo, varujejo okolje in blažijo podnebne spremembe. »Najlepše in najbolj uporabne so zdrave rastline,« je spomnila in poudarila, da obsežna svetovna trgovina in množičen turizem omogočata, da se kljub strogi zakonodaji bolezni in škodljivci rastlin lahko širijo po svetu. »Zdrave rastline lahko ohranimo tudi tako, da ne prinašamo rastlin, semen, neobdelanih lesenih izdelkov domov iz tujih krajev, saj z njimi lahko prinesemo tudi nove, v Evropi še nepoznane bolezni in škodljivce.« Izpostavila je nekaj konkretnih primerov, ko je bil iz Amerike z rastlino kavovca v Evropo prinesen bakterijski ožig oljk, z Japonske pa se je prav tako preko Amerike v Italijo že razširil tudi zelo škodljiv japonski hrošč.

240614 Pomen ohranjanja zdravja rastlin_mfras_217_1200 | Foto: arhiv naročnika Foto: arhiv naročnika

Na škodljivce in bolezni v gozdu je opozorila dr. Barbara Piškur. Poudarila je, da je iskanje bolezni in škodljivcev v gozdu precej zahtevna naloga, pri kateri uporabljamo različne pristope: opazovanje zdravja dreves, lov z vabami, iskanje bioloških odtisov škodljivcev v različnih okoljskih vzorcih (na primer luknje v lesu) in nenazadnje so dragocena tudi opažanja javnosti. Opozorila je, da v slovenskih gozdovih vsako leto zaznamo kakšno novo bolezen ali škodljivca. »V zadnjih letih smo bili na primer soočeni z vnosom in hitrim razširjanjem hrastove čipkarke. Gre za majhno stenico, ki sesa listni sok hrastovih listov, kar povzroči prezgodnje rjavenje hrastovih krošenj, dolgoročno pa drevesa oslabijo. Pred tremi desetletji je bila z okrasnimi sadikami iz Azije v Evropo vnesena gliva, ki povzroča bolezen jesenov ožig, zaradi katere iz slovenskih, pa tudi evropskih gozdov, izginja veliki jesen,« je nanizala nekaj konkretnih primerov. Dodala je še, da so slovenski gozdovi sicer zaradi sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja dobro pripravljeni na nove škodljive organizme, vendar je odgovornost na nas vseh, da take ohranimo tudi za prihodnje rodove.

240614 Pomen ohranjanja zdravja rastlin__mfras_112_1200 | Foto: arhiv naročnika Foto: arhiv naročnika

Morda najbolj vidne so posledice škodljivcev in bolezni rastlin v kmetijstvu, kar ima tudi neposreden vpliv na škodo v gospodarstvu in samooskrbo s hrano. Dr. Jaka Razinger je pojasnil, da škodljivi organizmi pripadajo različnim skupinam, bakterijam, žuželkam, virusom in podobno. Zlasti problematični so tujerodni, invazivni škodljivi organizmi, ki lahko povzročijo največ škode. Izpostavil je, da so koruzni hrošč, plodova vinska mušica in marmorirana smrdljivka v zadnjih letih v Sloveniji naredili precejšnjo škodo. »Slovensko kmetijstvo se na pojav invazivnih škodljivcev, ki so že prisotni v Sloveniji, v zadnjem času odziva tudi s celostnim pristopom integriranega varstva rastlin, v katerega so vključeni prognoza, določanje stanja,  ko je treba ukrepati, in izbira ustreznih ukrepov. Slednji praviloma temeljijo na nekemičnih ukrepih,« je poudaril. Izpostavil je, da bo v prihodnosti precizno kmetijstvo (to so vse metode in tehnologije, ki kmetovalcu pomagajo pri natančnem obdelovanju) igralo ključno vlogo pri optimizaciji kmetijske pridelave. »Uporabljali bomo napredne tehnologije, kot so droni, hiperspektralne kamere in spletni senzorji. Zaradi nepredvidljivih podnebnih spremembe se pričakuje tudi povečanje pridelave v rastlinjakih,« je zaključil.

240614 Pomen ohranjanja zdravja rastlin_mfras_080_1200 | Foto: arhiv naročnika Foto: arhiv naročnika

Letošnji kampanji se je v Sloveniji kot ambasador na družbenem omrežju Instagram pridružil tudi ljubiteljski botanik Jan Robin, znan kot Botanistbyheart. Izpostavil je, da je ne glede na skušnjave pomembno, da ohranimo spoštljiv odnos do narave in rastlin ter jih zato pustimo na rastiščih in jih ne odtujujemo. Spomnil je, da so rastline velik in pomemben del prehrane in zagotavljanja zdravega okolja, česar ne smemo nikoli pozabiti. Prepričan je, da je jasno ozaveščanje ključ do uspeha vsake akcije in da je glede na obdobje, v katerem živimo, nujno tudi ozaveščanje preko družbenih omrežij. »Če lahko tudi sam prispevam k boljšemu jutri, sem seveda vedno za,« je dodal.

240614 Pomen ohranjanja zdravja rastlin_mfras_149_1200 | Foto: arhiv naročnika Foto: arhiv naročnika

Kampanja ozaveščanja o zdravju rastlin Ohranimo rastline zdrave, varujmo življenje (angleško #PlantHealth4Life) letos poteka drugo leto zapored. Vodi jo Evropska agencija za varnost hrane (angleško European Food Safety Authority - EFSA), v njej pa sodelujejo Evropska komisija in letos že 22 evropskih držav.

Naročnik oglasnega sporočila je MKGP.

Ne spreglejte