Četrtek, 8. 2. 2024, 6.54
2 meseca, 2 tedna
Stavka Fidesa med najdaljšimi v zgodovini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,22
Sindikat Fides je 15. januarja 2024 začel stavko, ki bo trajala do preklica. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.
Stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki traja dobre tri tedne, se po dolžini že uvršča med najdaljše stavke v zgodovini. Leta 1996 je stavka trajala 22 dni, leta 2002 16 dni, leta 2016 je trajala 27 dni, aktualna stavka, ki se je začela 15. januarja, pa za zdaj traja 24 dni.
Leta 2016 je sindikat Fides s stavko zahteval sprejem standardov in normativov za zdravnike ter spremembo plačnega sistema v javnem sektorju, po katerem bi med drugim lahko presegli 57. plačni razred vse do 65. plačnega razreda. Po stavki, ki je trajala 27 dni, so decembra podpisali sporazum o začasni zamrznitvi stavke.
Zaradi umikov soglasij bi se lahko zaprle specialistične ambulante
Večjih težav v delovanju zdravstvenega sistema takrat ni bilo, je za STA pojasnila takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Kot je poudarila, zdravniki takrat soglasij za nadurno delo niso umaknili, so pa grozili, da bodo to storili. Če se bo to zgodilo v času trenutne stavke, torej marca, pa opozarja pred velikimi posledicami: "Zaprle se bodo določene specialistične ambulante, morda celo kakšna bolnišnica."
Ne delodajalci ne vlada niso ukrepali
S sporazumom o začasni prekinitvi stavke so se takrat med drugim dogovorili tudi, da delodajalec z namenom določitve obremenitev zdravnikov, kadrovskega načrtovanja in nagrajevanja sprejme normative dela zdravnikov. Hkrati so se dogovorili za uvedbo modela variabilnega nagrajevanja v okviru posebnega vladnega projekta skrajševanja čakalnih dob, večjo kakovost in zagotavljanje več časa za obravnavo pacientov. Za te potrebe so bila izdelana posebna merila. "Žal po enem letu vlada ni nadaljevala s projektom, da bi lahko ugotovili dejanske obremenitve zdravnikov, prav tako, vsaj po mojem vedenju, niti vodstva niso pripravila standardov oziroma normativov dela," je pojasnila nekdanja ministrica.
Pred tem sta bili daljši stavki tudi v letih 2002 in 1996. Leta 2002 je stavka Fidesa, s katero so med drugim zahtevali upoštevanje 40-urnega delovnega tedna ter ustrezno plačilo ur, ki presegajo 40-urni delovnik, trajala 16 dni. Zdravniki so takrat v času stavke delali po 40 ur tedensko ter še največ dodatnih 10 ur po pisnem nalogu o podaljšanem delovnem času.
Leta 1996 pa je stavka, s katero so zdravniki zahtevali predvsem povišanje plač, trajala 22 dni. Ker način stavke zdravnikov takrat še ni bil opredeljen v zakonu, je Fides sklenil, da bodo v času stavke obravnavali le nujne bolnike, nosečnice, otroke in starostnike ter izvajali operacije bolnikov z rakom. Medtem pa tri tedne niso opravljali nenujnih pregledov ali posegov.
