Torek, 9. 7. 2019, 15.57
5 let, 5 mesecev
Tudi po enem letu ni jasno, ali so kamere dovoljene
Snemanje otroških bazenov: odločitve, ali je to dovoljeno, še ni #video
Kmalu bo minilo eno leto, odkar nad nekaterimi kamerami, ki stojijo na različnih lokacijah po Sloveniji, visi vprašaj, ali delujejo v skladu z zakonodajo. Informacijska pooblaščenka je lanskega avgusta začela inšpekcijski postopek, vendar razplet ne bo znan še dva meseca.
Na različnih mestih v Sloveniji so postavljene spletne kamere, kjer lahko preverite dogajanje v mestnih središčih, turističnih krajih, na smučiščih in bazenih ter tudi javnih plažah. Tako se lahko nevede večkrat pojavite v živo na spletu.
O spletnih kamerah smo na Siol.net pisali že lanskega avgusta, ko nas je bralec opozoril na primer spletne kamere ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, kjer je po njegovem mnenju s posnetkov mogoče prepoznati ljudi. Podoben primer je bil tudi na celjskem letnem kopališču, kjer je ena od kamer usmerjena v otroški bazen.
Kot pojasnjuje informacijska pooblaščenka, je uporaba takšnih posnetkov na spletu dopustna, "samo če osebe na posnetku niso prepoznavne (npr. zaradi nizke ločljivosti posnetkov)".
Lanskega avgusta začeli dva inšpekcijska postopka
Spletna kamera na jezeru Jasna v Kranjski Gori Informacijska pooblaščenka je lanskega avgusta po našem poizvedovanju začela ugotavljati, za kakšen tip nadzora gre in ali je tak način dopusten. Če ni, je kazen od 4.000 pa do 12.500 evrov. Uvedli so inšpekcijski postopek proti celjskemu kopališču. Na bazenu so brez vednosti staršev v živo prenašali dogajanje v otroškem bazenu.
Živo sliko si je mogoče še vedno ogledati na What’s Up Cams, ki ponuja storitev spletnih kamer v Sloveniji in tujini. Ponudnik omenjene storitve je podjejte S3MEA iz Nove Gorice, ki je tudi dobavitelj opreme na celjskem kopališču.
Informacijska pooblaščenka je ob upravljalcu spletne strani whatsupcams.com inšpekcijski postopek začela še proti Turistično informacijskemu centru Kranjska Gora, ki je lastnik kamer ob jezeru Jasna. Čeprav je od takrat preteklo 11 mesecev, postopek še vedno ni končan.
Odločitev do konca septembra
"Postopek se še ni v celoti končal, ker so se okoliščine delovanja kamer glede na sezono oz. delovanje letnega kopališča ves čas spreminjale, obenem pa je upravljavec kamer med postopkom zmanjšal ločljivost slike, tako da posamezniki na njih naj ne bi bili več prepoznavni," odgovarjajo pri informacijskem pooblaščencu, kjer je bila za drugi mandat na vrhu tega organa potrjena Mojca Prelesnik.
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka
Postopek običajno traja od enega do šestih mesecev, odvisno od zahtevnosti, sodelovanja zavezanca v postopku in nujnosti izreka inšpekcijskih ukrepov glede na težo postopka.
V primeru spletnih kamer odločitev po navedbah informacijske pooblaščenke pričakujejo do konca septembra, torej več kot eno leto po začetku postopka.
Napis, da je objekt varovan z videonadzorom, ni dovolj
Na celjskem kopališču je ob vstopu sicer napis, da je objekt varovan z videonadzorom, vendar kot nam je lani povedala namestnica informacijske pooblaščenke Alenka Jerše, to ni dovolj.
Na bazenu so takrat dejali, da je resolucija videa tako nizka, da obrazov ni mogoče prepoznati.
6