Sreda, 5. 2. 2025, 11.04
2 uri, 31 minut
Slovenski dijaki opozarjajo na premajhen obseg praktičnega usposabljanja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Gre za prihodnost slovenskih dijakinj in dijakov, prav tako pa tudi za prihodnost slovenskega gospodarstva, dela in trga, so v pozivu poudarili predstavniki Dijaške organizacije Slovenije.
Razmere glede praktičnega pouka in praktičnega usposabljanja na srednjih šolah so več kot skrb vzbujajoče, so predstavniki dijakov, pa tudi njihovi profesorji opozorili na drugi redni seji parlamenta Dijaške organizacije Slovenije (DOS), ki je najvišji predstavniški organ vseh srednješolcev v državi.
Predsedstvo DOS in Varuh dijakovih pravic sta na vlado in ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naslovili poziv k ukrepanju na področju praktičnega pouka v slovenskih srednjih šolah. Dijaki skupaj s profesorji opažajo že dlje časa trajajoč problem, da imajo na voljo bistveno premalo število ur praktičnega pouka, zaradi česar dijaki ne pridobijo dovolj strokovnega oziroma praktičnega znanja in veščin. Opozarjajo tudi na preveliko število ur teorije pri določenih strokovnih predmetih.
Profesorji so mnenja, da je težava v zastarelem učnem načrtu programa, saj večinoma izvira še iz časa osamosvojitve in se do danes ni spremenil oziroma posodobil. Posledično sta tudi oprema in tehnologija, ki se uporabljata pri praktičnih predmetih, pogosto zastareli in ne dohitevata sodobne industrije, s čimer dijaki izpuščajo spoznavanje najnovejših tehnologij, kar omejuje njihovo konkurenčnost na trgu dela.
Delodajalci opozarjajo na premalo praktičnega znanja
Poleg tega se praktični pouk v veliki meri izvaja v šolskih prostorih, kjer pogoji niso enaki kot v resničnih delovnih okoljih, kar dijakom krni možnosti pridobivanja praktičnih izkušenj. To med drugim zmanjšuje njihovo samozavest in tudi pripravljenost na delo. Mnogi delodajalci opozarjajo na premalo praktičnega znanja dijakov, zato številni ukinjajo možnost opravljanja praktičnega usposabljanja z delom v svojih podjetjih, dodajajo dijaki v pozivu.
Prav tako se pojavljajo vedno večje težave s pridobivanjem mentorjev oziroma strokovnih profesorjev, katerih primanjkljaj je ogromen. Velikokrat mentorji za praktični pouk niso dovolj usposobljeni, imajo zastarelo znanje s svojega področja, hkrati pa so učitelji preobremenjeni, kar slabo vpliva na kakovost individualnega pristopa pri praktičnem delu. Opozarjajo še, da se za tako nizko plačo ne splača delati v slovenskem srednješolskem izobraževalnem sistemu.
Učenje nerelevantnih vsebin
Pojavljata se tudi slaba organizacija in neenaka kakovost praktičnega usposabljanja, saj se med šolami in regijami razlikujeta. Manjša podjetja včasih tudi niso ustrezno pripravljena na sprejem dijakov, kar lahko negativno vpliva na učenje in usposabljanje, zaradi česar prihaja do premajhne povezanosti s potrebami trga. Šolski programi se včasih prepočasi prilagajajo hitro spreminjajočim se potrebam gospodarstva, dijaki pa se učijo nerelevantnih in neuporabnih vsebin.
Dijaki slovenskih strokovnih srednjih šol opozarjajo še na omejene možnosti za mednarodne izmenjave in izkušnje ter pomanjkanje priložnosti za vključitev v mednarodne projekte ali prakse, kjer bi spoznali delo v tujini in pridobili širše izkušnje. Očitek je, da je večina tega omogočena le gimnazijam oziroma splošnim šolam.
• poglobitev učnih načrtov strokovnih programov in njihova posodobitev;
• povečanje števila ur praktičnega pouka in zmanjšanje teoretičnih ur določenih strokovnih predmetov;
• gradnja ter opremljanje šolskih delavnic in prostorov za praktično delo s sodobnejšo opremo in tehnologijo;
• sodelovanje ministrstva, vlade in šol z delodajalci in podjetji glede praktičnega usposabljanja, sofinanciranja projektov, opreme itd.;
• reševanje kadrovske problematike;
• povezovanje Slovenije s tujino za možnost mednarodnih izmenjav dijakov strokovnih programov.
S pozivom želi DOS spodbuditi državo, da se čimprej podrobneje loti raziskovanja in reševanja te problematike, saj se zavedajo, da do sprememb ne more priti čez noč. Svoj prispevek k iskanju rešitev ponujajo tudi sami s promoviranjem ankete med dijaki in profesorji, v kateri bodo oboji lahko delili svoja mnenja in ugotovitve.
Nenazadnje gre za prihodnost slovenskih dijakinj in dijakov, prav tako pa tudi za prihodnost slovenskega gospodarstva, dela in trga, so še poudarili.
