Aktivno državljanstvo
Sobota, 25. 1. 2025, 22.33
6 ur, 16 minut
Aktivno državljanstvo
Predsednica združenja ravnateljev: V tujini vidimo le lepo, tistega blata spodaj naše oči ne vidijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,19
"Tisti, ki kritizirajo našo šolsko prehrano, se niso poglobili v to, kaj nudijo druge države," meni Milena Mihelič, predsednica združenja ravnateljev.
"Brezplačna obvezna kosila. To je čisti nesmisel, zidajo gradove v oblakih. To je nemogoče, ni pa nujno, lahko, da bodo naredili kanal za dobičke. Če šola ne bo mogla sama nuditi kosil, ker nima ustrezne kuhinje, bo izbrala zunanjega ponudnika, ki ne bo delal za javno dobro, ampak za dobiček. Torej ne bo nujno zagotovljena najboljša kakovost za najnižjo ceno. Šole se res trudimo, da za minimalno ceno pripravimo vrhunske obroke. Če pa bo to delal zunanji ponudnik, bo njegov cilj dobiček," poudari Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev. Ob tem se sprašuje, kaj odločevalci sploh želijo doseči z uvedbo brezplačne prehrane za vse učence in dijake, če imamo v slovenskem šolstvu prehrano izjemno dobro urejeno v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Marsikje v tujini šole prehrane otrokom sploh ne ponujajo. Prinašati jo morajo s seboj ali pa, kot denimo v Švici, med poukom odidejo domov, tam pojedo in se vrnejo v šolo.
V Sloveniji velja, da je šola dolžna malico organizirati za vse učence in dijake, ki se nanjo prijavijo. Šole lahko poleg tega ponudijo še kosilo in popoldansko malico.
Cena šolske malice je enotna po vsej državi, zadnji dve šolski leti znaša 1,1 evra za učenca in 3,6 evra za dijaka. V šolskih letih 2022/23 in 2021/22 je bila cena malice nižja, za učenca je stala 0,90 evra, za dijaka pa skoraj evro manj, in sicer 2,73 evra. Še manj so starši plačevali v šolskem letu 2020/21, ko je malica učencev znašala 0,80 evra, malica dijakov pa 2,42 evra.
Država že zdaj posameznikom iz socialno šibkejšega okolja s subvencioniranjem zagotavlja cenejši ali brezplačen obrok. Subvencijo prehrane lahko dodelijo učencem za malico in kosilo ter dijakom za malico. Višina subvencije je vezana na višino povprečnega mesečnega dohodka na osebo v družini.
Aktualna vlada Roberta Goloba želi to še nadgraditi in vsem učencem in dijakom zagotoviti brezplačno šolsko prehrano. To so zapisali v koalicijski pogodbi, saj da v Sloveniji v 21. stoletju ni nobenega upravičenega razloga, da bi bil katerikoli otrok lačen.
Za nekatere otroke pripravijo dodatno malico
Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič se sprašuje, kaj je cilj uvedbe brezplačne prehrane za vse, če je prehrana v slovenskem šolstvu izjemno dobro urejena.
"Želijo s tem kaj izboljšati ali pridelati še več odpadkov? Otrokom na ta način zagotovo ne bodo privzgojili boljšega odnosa do hrane. Govorim lahko za osnovne šole in vem, da vsak otrok, ki prihaja iz družine, kjer starši ne morejo plačevati, tako ali drugače dobi subvencijo. Veliko jih dobi subvencijo od države, nekateri jo dobijo od lokalne skupnosti, za tiste otroke, ki padejo skozi ti dve siti, šole prek raznih botrov, donatorjev in šolskih skladov poskrbimo, da imajo subvencionirane obroke. Na žalost opažamo, da imajo ravno otroci, ki imajo stoodstotno subvencijo od države, najslabši odnos do hrane, pogosto jo zavračajo ali pa jo prevzamejo in celoten obrok zavržejo," razlaga Mihelič.
Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič
Kot pravi, za otroke, za katere vedo, da živijo v nemogočih razmerah, šole pripravijo še dodatno malico, ki jo lahko otroci odnesejo domov, da do naslednjega dne še kaj pojejo.
Šolsko kosilo brezplačno leta 2027
Na pobudo Inštituta 8. marec je vlada zavezo o brezplačni šolski prehrani deloma tudi uresničila. V Inštitutu so zbrali pet tisoč overjenih podpisov državljanov in oktobra 2022 v DZ vložili predlog sprememb zakona o osnovni šoli in novele zakona o šolski prehrani v želji, da se vsem osnovnošolcem zagotovi brezplačno kosilo. Predlagali so, da bi to veljalo od 1. januarja 2024 naprej, a je odbor DZ za izobraževanje, znanost in mladino sprejel predlog, da bo šolsko kosilo za vse učenke in učence brezplačno od 1. septembra 2027.
Na pristojnem ministrstvu se zavedajo, da šolske kuhinje po večini nimajo zmogljivosti, da bi pripravljale kosila za vse učence in dijake, in da je treba pred uvedbo sprememb v šolah poskrbeti za infrastrukturne in kadrovske pogoje ter šolam zagotoviti ustrezno finančno podporo. Že zdaj velja, da subvencija za malico pripada tistim učencem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v družini ne presega 679,51 evra.
Ker je do leta 2027 še dolgo, so v vmesnem obdobju dvignili mejo za subvencioniranje kosil. Tako od septembra 2024 velja, da učencem iz družin s povprečnim mesečnim dohodkom v petem dohodkovnem razredu, to je od 538,47 do 679,51 evra, pripada 50-odstotna subvencija kosila.
Učencem družin, kjer mesečni dohodek na osebo ne presega zgornje meje četrtega dohodkovnega razreda, to je 538,46 evra, pa država kosilo subvencionira v celoti. Oboje velja do 1. septembra 2027.
Dijaki so upravičeni do brezplačne malice, prejmejo lahko subvencijo v višini 70 ali 40 odstotkov, odvisno od dohodkovnega razreda.
V spodnjih dveh tabelah si lahko ogledate, koliko znaša višina subvencije za malice in kosila za učence ter subvencija za malice za dijake.
V obdobju zadnjih štirih let kosila dražja za 13 odstotkov
Medtem ko je cena malic zamrznjena, to ne velja za cene kosila in popoldanske malice, ki jih šole določajo same in se od šole do šole razlikujejo. Nekatere šole za učence ponujajo dve velikosti obrokov, malo in veliko kosilo – za učence nižjih razredov in starejše osnovnošolce.
Preverili smo, kakšne so cene kosil v nekaterih slovenskih osnovnih šolah. Tako denimo v eni od ljubljanskih osnovnih šol kosilo za učence od prvega do tretjega razreda stane tri evre, za učence od četrtega do devetega razreda pa 3,40 evra. Na drugi osnovni šoli je cena kosila za vse učence od prvega do devetega razreda enotna, in sicer 4,20 evra. Na blejski osnovi šoli mlajši otroci jedo kosilo za 3,50 evra, starejši za deset centov več. V osnovni šoli v Kopru pa kosilo za učence prve triade stane 3,54 evra, za starejše 3,88 evra.
Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz zavoda za šolstvo, se je v letih od 2020 do 2024 povprečno cena kosila v osnovnih šolah zvišala za 13 odstotkov. Tako na primer starši, ki so za kosilo plačevali 2,70 evra, zdaj plačujejo 3,05 evra, kar pomeni 35 centov več na kosilo. Na mesečni ravni je položnica za starše višja za okoli sedem evrov.
Na cene kosil vplivajo dvigi cen v posameznih segmentih (materialni stroški, stroški živil, plače delavcev). Čeprav so se po podatkih statističnega urada v obdobju zadnjih štirih let živila podražila, pa so cene živil v vzgojno-izobraževalnih zavodih v sklopu javnih naročil bistveno nižje, kot so maloprodajne cene na trgu, zato se spremembe dviga cene živil nekoliko razlikujejo. Poleg tega so šole pri oblikovanju novih cen kosila upoštevale tudi višanje stroškov plačila delavcev v zadnjih štirih letih, razloge za dražja kosila navedejo na zavodu za šolstvo.
Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje je povprečna polna cena subvencioniranega kosila 3,12 evra.
Cena šolskih kosil se je v zadnjih štirih letih zvišala za 13 odstotkov.
Kam gre denar od malic in kosil?
Kot pojasnijo na zavodu za šolstvo, financiranje osnovnošolske prehrane delimo na tako imenovani nacionalni program (javna služba) in ekonomski program. K nacionalnemu oz. zagotovljenemu programu za osnovno šolo spada samo šolska malica. V njeno ceno so zajeti le stroški živil, kar pomeni, da se s ceno šolske malice za otroke, ki zdaj znaša 1,10 evra na dan, pokrije samo znesek živil. Drugi stroški, plačilo delavcev in drugi materialni stroški, v ta znesek niso zajeti, ker je to posebej financirano iz državnega proračuna.
Priprava drugih obrokov, kot je na primer kosilo, spada v tako imenovani ekonomski program, kar pomeni, da se s ceno kosila pokrijejo vsi materialni in drugi stroški, tudi plačilo delavcev. Ustanovitelji osnovnih šol so lokalne skupnosti in nekatere pokrijejo delež ali celoto drugih stroškov, denimo plačilo delavcev iz ekonomskega programa. Ravno zaradi navedenega je cena kosil v osnovni šoli prosto oblikovana, saj ima vsaka šola svoje materialne, tehnične in druge pogoje, še razložijo na zavodu.
"Šola ceno kosila oblikuje sama, a si je ne izmisli sama. Mi moramo vsako leto pripraviti podlago za ceno, ki izhaja iz cen surovin na trgu in iz stroškov dela. Če ima denimo šolska kuhinja zaposlene starejše delavce, je zagotovo s tem strošek dela višji, ker imajo ti več dodatkov, višjo izhodiščno plačo, potem se včasih temu pridruži še daljša bolniška odsotnost. To so vse stroški, ki jih mora ekonomski program pokriti, ampak iz njega ne smemo ustvariti nobenega dobička. Mi na koncu pridemo na pozitivno ničlo, kar velja za poslovanje vseh zavodov. To pomeni, da je cena kosila zagotovo nižja od cene zunanjega ponudnika, ker mora on v to ceno vključiti še svoje plače in dobiček," pojasni Mihelič.
Pri tem sogovornica opozori, da bi z uvedbo brezplačne prehrane za vse lahko naredili nov kanal za ustvarjanje dobička: "Če šola ne bo mogla sama nuditi kosil, ker nima ustrezne kuhinje, bo izbrala zunanjega ponudnika, ki ne bo delal za javno dobro, ampak bo delal za dobiček. Torej ne bo nujno zagotovljena najboljša kakovost za najnižjo ceno."
Eden od predlogov spremembe novele zakona o šolski prehrani, ki jo je vložil Inštitut 8. marec, je sicer tudi prepoved zunanjih izvajalcev in s tem ustvarjanje dobička.
Pri šolski prehrani upoštevajo smernice in nasvete glede uravnotežene prehrane. Otrok dobi polnovreden obrok, sestavljen iz juhe, glavne jedi, solate, včasih sladice. Na voljo so nesladkani napitki in sadje.
"Ko gledamo, kako je v tujini, vidimo le lepo, tistega blata spodaj naše oči ne vidijo"
V šolah je večina otrok prijavljena na malico, nekoliko manj na kosilo. V šolskem letu 2024/25 ima brezplačno malico 45,6 odstotka učencev, do polne ali delne subvencije kosila je upravičenih 40,6 odstotka učencev. Delež učencev s subvencijo kosila se je nekoliko povišal, kar je posledica širjenja kroga upravičencev do subvencije kosila.
Precej manj malic pojedo dijaki, saj jih je le 60,8 odstotka prijavljenih na malico. Do brezplačne malice je upravičenih 34,6 odstotka vseh vpisanih dijakov.
"Tisti, ki kritizirajo našo šolsko prehrano, se niso poglobili v to, kaj nudijo druge države. To, da otroci za kosilo vsak dan dobijo pire krompir iz vrečke, zamrznjen grah in korenje ter zraven ribje palčke, zame ni zdrav obrok. Če lahko to jejo vsak dan, ne pomeni, da je tam prehrana bolje urejena," je jasna Mihelič.
Šola je obvezana učencem in dijakom zagotoviti malico.
Marsikje šole otrokom hrane niti ne nudijo. Tako je denimo v Švici, kjer gredo učenci vmes domov in tam pojejo obrok. "Če staršev ni doma, je to njihov problem, ne šolski. V Angliji hrano prinesejo s seboj. Če nič ne prinesejo, so ves dan brez hrane, enako je tudi na Nizozemskem. Mi pa se ob vsem tem namesto s stroko, vzgojno problematiko in socialnimi veščinami otrok raje ukvarjamo z ekološkimi vrtovi in šolsko prehrano ter podobnimi, zelo pomembnimi temami," s sarkazmom pove Mihelič.
Naveličana je negativizma v slovenskem prostoru, saj da se sploh ne zavedamo, kako čudovit šolski sistem imamo. "Imamo šole, kjer se otroci dobro počutijo, kjer so varni, kjer se lahko prosto igrajo in se zatečejo k učiteljem, ko jim je hudo. Kjer jim pomagamo, če jim le lahko. Ko gledamo, kako je v tujini, vidimo le lepo, tistega blata spodaj naše oči ne vidijo," sklene sogovornica.
