Petek, 18. 10. 2024, 22.23
1 ura, 53 minut
Dijaki in stroka o prekratkih majicah in krilih, umetnih nohtih in trenirkah v šolah #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Na šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) Šolski center Ptuj so z novim šolskim letom po vzoru številnih drugih šol sprejeli pravila vedenja in oblačenja, saj že lep čas opažajo, da dijaki tako v šolo kot na šolske dogodke prihajajo neprimerno oblečeni. S projektom jih želijo ozavestiti, da se ljudje z obleko predstavljamo svetu in okolju okoli sebe ter pustimo vtis, predvsem pa jih poskušajo prepričati, naj raje poudarijo svojo naravno lepoto. Ravnateljica Darja Harb poudarja, da ne gre za prepovedi, napisane v pravilnik, temveč celoletni projekt, ki temelji na pogovoru in sodelovanju z dijaki. Ti so pristop kar lepo sprejeli, učitelji po mesecu in pol že opažajo prve spremembe. Projekt podpira tudi predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič, na ministrstvu pa pravijo, da o uvedbi takih pravil na državni ravni ne razmišljajo. Svoja razmišljanja so z nami delili tudi dijakinje in dijaki različnih srednjih šol v Ljubljani. Odzive si poglejte v zgornjem videoposnetku.
Na šolah opažajo, da dekleta na dogodke, kot so matura, podelitev maturitetnih spričeval, obisk gledališča ipd. vse pogosteje prihajajo v prekratkih hlačah in krilcih ter majčkah do popka, fantje pa v trenirkah ali kratkih hlačah. Da bi mlade opozorili, da to ni primerno, so na srednji šoli na Ptuju v začetku šolskega leta pognali projekt z motom Obleci se primerno delu, ki ga želiš, ne delu, ki ga opravljaš.
Prekratke hlače opažajo tako pri dekletih ...
Bonton oblačenja se izgublja
Dijake ozaveščajo prek dijaške skupnosti, na razrednih urah in raznih šolskih dogodkih. Prvi šolski dan so se vsi dijaki s svojimi razredniki pogovarjali o pravilih na zabaven način, v slengu, ki ga mladi uporabljajo. Z njimi se pogovarjajo in jih ozaveščajo, da bi znali presoditi, kaj obleči za v šolo, kaj obleči, ko imajo v šoli športni dan, če gredo v gledališče in če imajo podelitev spričeval, je naštela Harb.
... kot fantih.
"Mi smo velika šola, imamo precej različnih programov, tudi kar mešano populacijo, vendar prevladujejo dekleta. Že kar nekaj let opažamo, da se nekako izgublja bonton oblačenja v smislu, kaj obleči za kakšno priložnost. S tem seveda ne mislimo na znamke oblačil, ampak na to, da z obleko pokažejo odnos do profesorjev, eden do drugega in do samih sebe. Izhajali smo iz tega, da naj bi neko dostojno vedenje in obleka povečala njihovo samozavest," je v pogovoru za Siol.net pojasnila ravnateljica Darja Harb.
Kaj je primerno obleči za v šolo in kaj ne, so nam povedali tudi dijaki različnih srednjih šol v Ljubljani.
Z dijaki se pogovarjamo, ničesar jim ne prepovedujemo
Ravnateljica poudarja, da ne gre za prepovedi, napisane v pravilnik, temveč celoletni projekt, ki temelji na pogovoru in sodelovanju z dijaki. "Želimo jim sporočiti, da z izborom oblačil in ličil dajemo prvi vtis in prvega vtisa ne moremo nikoli več ponoviti. Mladi so in prav je, da poudarijo svoje dostojanstvo in naravno lepoto. V tem smislu se z njimi pogovarjamo, ničesar pa ne prepovedujemo," je povedala.
Če smo kot družba pozabili, je prav, da se o primerni obleki opozarja in vzgaja v šoli
Takšna priporočila in projekti v osnovnih in srednjih šolah niso redkost. "Velika večina šol ima tako ali drugače opredeljen kodeks oblačenja, ki pa je vedno samo priporočilo. Na osnovnih šolah to naredimo znotraj našega vzgojnega načrta in zelo podobno naredijo tudi na srednjih šolah. V osnovnih šolah je to bolj aktualno, ker se otroci še iščejo, medtem ko so v srednjih šolah že bolj izoblikovane osebe. Hkrati pa se vedno, ko se mladostniki oblačijo zelo neprimerno, naj bo to trenirka za v gledališče ali pa kaj drugega, pogovorimo s starši," je pojasnila predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič, ki podpira potezo srednje šole na Ptuju.
"Vsekakor podpiram to. Če smo kot družba pozabili, da bonton izražamo tudi s primernimi oblačili, se mi zdi prav, da šola na to še vedno opozarja, v tem duhu vzgaja in ozavešča," dodaja Mihelič in postavlja obratno vprašanje: "Ste že kdaj videli koga na nogometni tekmi v fraku, s cilindrom na glavi? "
"Pravila oblačenja lahko vzgojno-izobraževalni zavodi določijo s svojimi internimi pravilniki, šolska zakonodaja pa tega ne opredeljuje. Ministrstvo ne razmišlja o tovrstnih ukrepih na državni ravni. V širšem kontekstu smo kot pristojno ministrstvo zavezani k zagotavljanju spodbudnega in varnega učnega okolja in spoštljivi komunikaciji, kamor sodi tudi preprečevanje sovražnega govora v šolskem prostoru. V primerih žaljivih napisov (na oblačilih), ki bi širili predsodke, spodbujali k nestrpnosti ali širili sovražnost, od posameznih vzgojno-izobraževalnih zavodov pričakujemo, da tovrstne pojave evidentirajo in v skladu s šolskimi pravili ter vzgojnim načrtom ustrezno obravnavajo."
S projektom ne želijo zatirati posameznika in njegovega individualizma
Tako Harb kot Mihelič poudarjata, da to ne pomeni, da želijo zatirati posameznika in njegov individualizem. "Jasno je, da otroci iščejo svojo identiteto med odraščanjem, puberteta je tak čas, naloga šole in doma pa je, da jih usmerjamo, kaj je prav in kaj ni," pove Mihelič.
"Skušamo jih spodbujati, ozaveščati o tem, sploh dekleta, da ni treba iskati potrditve z razkazovanjem telesa, ker to v šolo ne sodi in je lahko znak nizke samopodobe. Kot ravnateljica vedno poudarjam, da naj bo vsak to, kar je, ker vse drugo je že zasedeno," dodaja ravnateljica Harb.
Prav tako nimajo predvidenih vzgojnih ukrepov, trdi Harb, ker to niso pravila, temveč "samo trkanje na vest. Gre za subtilni pristop." Mihelič pa dodaja: "Mi smo izobraževalne ustanove, ne represivne institucije, tako da načeloma kazni ni. Če so, so vzgojne. Z otroki opravimo pogovor, kar pa jim je skrajno zoprno."
Od doma gredo oblečeni, kot je treba, nato se v šoli preoblečejo
S projektom so seznanili tudi starše, ki so jih pri tem podprli. Ravnateljici opozarjata, da starši velikokrat sploh ne vedo, kaj njihovi otroci oblečejo za v šolo. "Doma se namreč oblečejo tako, kot je treba, potem pa se v torbi najde kakšna majčka do popka in si jo preoblečejo v šoli," pove Harb.
Dekleta se doma oblečejo, kot je to primerno, nato se v šoli preoblečejo.
Enako opaža tudi Miheličeva. "Velikokrat so starši presenečeni, ko rečemo, da fant hodi pomanjkljivo oblečen, da ne bomo vedno izpostavljali deklet. Tudi dekleta moti, kako hodijo oblečeni fantje – od prekratkih hlač, da se vidijo vse dlake, do trenirk, ki jih oblečejo ob vseh mogočih priložnostih. Moje mnenje je, da se veliko preveč govori o odgovornosti deklet, ampak gre za odgovornost mladostnikov. Največkrat dobimo od staršev izjavo, da to pa ne bo držalo, da gre otrok od doma primerno oblečen. In potem jim povemo, da otrok verjetno v šoli zamenja garderobo. Ko otroci vidijo, da starši in učitelji trobimo v isti rog, se tudi oni primerno odzovejo."
In primerno so se odzvali tudi dijaki s Ptuja. V tem mesecu in pol, odkar so začeli projekt, so, kot je povedala Harb, opazili da so se zadeve glede oblačenja nekoliko premaknile. "Mislim, da so ta pristop kar lepo sprejeli. Je sicer nekaj takih, ki vihajo nosove, zato k njim pristopimo in se z njimi pogovorimo."
Prevelik dekolte prav tako ni primeren za v šolo.
Kaj pa namazani in umetni nohti?
Razen o oblačilih so se z dijakinjami veliko pogovarjali tudi o umetnih nohtih. "Jaz kot ravnateljica jim pokažem svoje roke in rečem, poglejte, jaz imam tudi namazane nohte, ampak imam primerno dolžino. Povem jim, da je pomembno, da so roke urejene. Tako jih pri tem malo opominjamo, vendar ne prepovedujemo. Imamo pa program gastronomske storitve, kjer pa pri praktičnem pouku ne smejo imeti umetnih in namazanih nohtov," je dejala Harb.
Kaj o umetnih nohtih in ličilih za v šolo menijo dijaki in dijakinje, si poglejte v spodnjem videoposnetku.
Pravila z vzgojnimi ukrepi so uvedli za mobilnike in kajenje
Na šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) Šolski center Ptuj so v kodeks, ki so ga predstavili v začetku leta, zajeli še uporabo mobilnih telefonov, pri čemer pa so, kot pravi ravnateljica, zelo striktni. Pravila narekujejo, da telefoni med poukom niso dovoljeni, določene pa imajo tudi kršitve, v primeru katerih dijaku mobilnik odvzamejo in pokličejo starše, da pridejo ponj.
Pri pouku lahko mobilnik iz šolske torbe vzamejo le, če to naroči učitelj.
"To ne pomeni, da so telefoni prepovedani v šoli, ampak le pri pouku. Telefon mora biti v času pouka v šolski torbi, lahko pa ga uporabijo, če to naroči učitelj. Vključeni smo namreč v več projektov, ki spodbujajo uporabo raznih spletnih orodij. Skušamo jih opomniti, da tako kot prideš v gledališče in stišaš telefon, enako storiš tudi v šoli. Tu smo res striktni in vzamemo telefon. Letos smo že napisali nekoliko kazni," je pojasnila Harb.
Pri uporabi mobilnikov so pravila zaostrili predvsem zato, da bi se izognili neželenemu snemanju in objavljanju posnetkov. "Zapisali smo tudi, da je snemanje med odmori, torej takrat, ko imajo lahko mobilnik, prepovedano. Prav tako jim prepovedujemo objavo posnetkov brez našega vedenja," dodaja Harb.
Tudi ta projekt so na svetu staršev predstavili staršem in v celoti dobili njihovo podporo, vendar pa Harb opaža, "da so tudi starši precej padli na tem izpitu". Namreč starši so si ob tej potezi šole nekoliko oddahnili in preveč odgovornosti prenesli na šolo.
Striktni so tudi glede kajenja in uživanja nedovoljenih substanc. "V dobi elektronskih cigaret, vejpanja, se je začelo dogajati, da so dijaki kadili tudi v šolskih prostorih. V pravilniku je zato zapisano, da če dijaka zasačimo med kajenjem v šolskih prostorih, je to najtežja kršitev, če kadi zunaj na šolskih prostorih, pa to spada med težje kršitve."
Kajenje na zunanjih šolskih prostorih spada med težje kršitve.
Tudi temu so starši pritrdili, je še povedala Harb, za konec pa poudarila: "V primeru kršitve imamo določene vzgojne ukrepe za mobilnike in kajenje, nikakor pa ne za oblačenje."
