Slovenija med lenuhi evropske zunanje politike

Evropski svet za zunanje odnose (ECFR) v svojem četrtem spričevalu evropske zunanje politike ugotavlja, da je ta lani napredovala, predvsem na račun nekaj odmevnejših uspehov; aprila je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton napovedala dogovor, ki naj bi rešil večino odprtih vprašanj med Beogradom in Prištino. EU je po oceni ECFR dosegla napredek v odnosih s Kitajsko, širšo Evropo ter Bližnjim vzhodom in Severno Afriko. V vseh teh primerih se je ocena popravila z +3 na -4.

V primerjavi z letom 2012 je lani Evropa dobila slabšo oceno pri odnosih z Rusijo, večstranskih vprašanjih in obvladovanju kriz.

Kako poteka ocenjevanje? ECFR se namesto na posamezne institucije ali države v ocenjevanju osredotoča na aktivnosti evropskih akterjev kot kolektiva. Evropske politike so z ocenami med 1 in 5 ocenjevali v kategorijah enotnost in viri, tretja kategorija izid pa je imela ocene med 1 in 10. Skupni seštevek teh treh kategorij nato "prevedejo" v oceno.

Ocenjevali so tudi vlogo posameznih članic EU, ki so jih na podlagi ocen pri vseh komponentah razdelili v tri kategorije – voditelj, podpornik, lenuh.

Voditelj največkrat Francija V kategorijo voditelj je bila pri največ komponentah uvrščena Francija (12), sledijo ji Velika Britanija (11), Nemčija in Švedska (po 10).

Slovenija pri nobeni komponenti ni bila uvrščena v kategorijo voditelj, je pa bila pri treh komponentah (odnosi z Rusijo glede energetskih vprašanj, prizadevanja za razpršitev dobave energije v Evropo za zmanjšanje odvisnosti od Rusije ter povečanje razvojne pomoči) uvrščena v kategorijo lenuh, kar jo uvršča v sam vrh lenuhov. Pred Slovenijo so le Nemčija, ki so jo tako kot Grčijo v kategorijo lenuh uvrstili pri štirih komponentah. Po tri uvrstitve med lenuhe evropske zunanje politike imajo še Bolgarija, Ciper, Španija in Velika Britanija.

Sloveniji graja zaradi Južnega toka ECFR omenja, da je bila Slovenija med nekaterimi članicami, ki so pri UHCR in na srečanjih s kitajskimi predstavniki opozorile na vprašanje človekovih pravic na Kitajskem, le redke članice EU pa so si upale odkrito kritizirati veliko azijsko (in svetovno) silo.

Slovenija je bila tudi med državami (poleg Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Nemčije, Grčije, Madžarske in Italije), ki jih je evropski komisar za energetiko Günther Oettinger kritiziral zaradi podpisa bilateralnih dogovorov z Rusijo v okviru projekta Južni tok.

Slovenija je bila tudi med 13 državami, ki se imenujejo Skupina za zeleno rast in so v skupnem dokumentu pozvale k ambicioznim okoljskim ciljem po letu 2020.