Sreda, 23. 4. 2014, 11.38
2 leti, 5 mesecev
Slovenija med lenuhi evropske zunanje politike
Evropski svet za zunanje odnose (ECFR) v svojem četrtem spričevalu evropske zunanje politike ugotavlja, da je ta lani napredovala, predvsem na račun nekaj odmevnejših uspehov; aprila je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton napovedala dogovor, ki naj bi rešil večino odprtih vprašanj med Beogradom in Prištino. EU je po oceni ECFR dosegla napredek v odnosih s Kitajsko, širšo Evropo ter Bližnjim vzhodom in Severno Afriko. V vseh teh primerih se je ocena popravila z +3 na -4.
V primerjavi z letom 2012 je lani Evropa dobila slabšo oceno pri odnosih z Rusijo, večstranskih vprašanjih in obvladovanju kriz.
Ocenjevali so tudi vlogo posameznih članic EU, ki so jih na podlagi ocen pri vseh komponentah razdelili v tri kategorije – voditelj, podpornik, lenuh.
Slovenija pri nobeni komponenti ni bila uvrščena v kategorijo voditelj, je pa bila pri treh komponentah (odnosi z Rusijo glede energetskih vprašanj, prizadevanja za razpršitev dobave energije v Evropo za zmanjšanje odvisnosti od Rusije ter povečanje razvojne pomoči) uvrščena v kategorijo lenuh, kar jo uvršča v sam vrh lenuhov. Pred Slovenijo so le Nemčija, ki so jo tako kot Grčijo v kategorijo lenuh uvrstili pri štirih komponentah. Po tri uvrstitve med lenuhe evropske zunanje politike imajo še Bolgarija, Ciper, Španija in Velika Britanija.
Slovenija je bila tudi med državami (poleg Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Nemčije, Grčije, Madžarske in Italije), ki jih je evropski komisar za energetiko Günther Oettinger kritiziral zaradi podpisa bilateralnih dogovorov z Rusijo v okviru projekta Južni tok.
Slovenija je bila tudi med 13 državami, ki se imenujejo Skupina za zeleno rast in so v skupnem dokumentu pozvale k ambicioznim okoljskim ciljem po letu 2020.