Nedelja, 6. 7. 2025, 4.00
3 tedne, 3 dni
Kolumna
Junijska vojna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,19
Damir Črnčec
13. junija zjutraj je v okviru doktrine t. i. preventivne vojne Izrael napadel ključne iranske vojaške in jedrske zmogljivosti. Hkrati so oborožene sile v koordiniranih in simultanih napadih likvidirale ključne odločevalce iranskih vojaških, obveščevalnih struktur ter nosilce iranskega jedrskega programa. Izraelski napad na Iran je bil že dlje časa pričakovan in sledi enemu od temeljnih strateških ciljev izraelske zunanje politike, da se Iranu prepreči izgradnja lastnega jedrskega arsenala. Iran v svojih načrtih in komuniciranju ne skriva, da je njegov cilj dokončno uničenje države Izrael in celotnega prebivalstva na ozemlju Izraela. Ne osvojitev dela ozemlja, spremembe političnega sistema ali konkretne oblasti temveč, izbris uničenja države in naroda.
Paradoksalno živi na ozemlju Izraela, državi malenkost večji od Slovenije, skoraj deset milijonov ljudi, od katerih je več kot dva milijona arabcev in dobrih sedem milijonov judov. Torej petkrat več prebivalstva kot v Sloveniji živi v državi, ki je z Jeruzalemom tesno povezana tudi z našimi civilizacijskimi koreninami in krščanstvom. Na drugi strani je Iran država, velika dobrih 1,6 milijona kvadratnih kilometrov in z 90 milijoni prebivalcev. Etnično zelo heterogena, z visokim odstotkov mladih in z le dobro polovico prebivalcev, ki so Perzijci in 24 odstotki Azerbajdžancev, več kot jih je v Azerbajdžanu.
Osemdesetkrat večja država z devetkrat več prebivalstva grozi Izraelu z izbrisom iz čistih verskih, fundamentalističnih razlogov. Iran, dežela starih civilizacij, je po revoluciji 1979 in strmoglavljenju šaha pod avtokratsko vladavino trde roke šiitskih verskih vodij. Državljanske politične pravice ne obstajajo, dostop do medijev in družbenih omrežij je pod strogim nadzorom, prav tako so zatirane ženske in vsi, ki kakorkoli nastopijo proti neizvoljeni oblasti ajatol. Paradoksalno so bili jedro revolucionarnih gibanj in upora proti oblasti šaha študentska gibanja, mladi fantje in dekleta, ki so naivno skupaj z ajatolami dosegli padec šahovega režima, dobili pa režim verskih fundamentalistov, ki je takoj ukinil njihove pravice in zatrl vsako upanje po demokratičnih procesih.
Arabski svet, 22 arabskih držav, ki je stregel po življenju Izraelu, danes obsega več kot 13 milijonov kvadratnih kilometrov
Po notranji konsolidaciji se je iranski režim kmalu znašel v dolgotrajni iraško-iranski vojni. Hkrati pa je začel sistematično graditi šiitski polmesec v regiji in okrog Izraela ter postal država izvoznik terorizma. Hezbolah v Libanonu, Asad v Siriji, hutijevci v Jemnu ter podpora sunitskemu Hamasu so le del njihovih proksijev. Iranu naklonjena je tudi šiitska večina v Iraku, ki ima po padcu Sadama Huseina ključne vzvode v Iraku.
Iranska grožnja z izbrisom Izraela se je torej pojavila po padcu šaha v Iranu leta 1979, pred tem pa so takšno neposredno grožnjo predstavljali predvsem Egipt, Sirija, Jordanija in Irak, delno tudi Libanon. Po šestdnevni vojni junija 1967, ko je Izrael presenetil in uničil vojaške zmogljivosti Egipta, Sirije, Jordanije in Iraka, je bil Izrael v Yom Kippurski vojni oktobra 1973 tik pred uničenjem. Arabska koalicija pod vodstvom Egipta in Sirije je imela podporo še osmih arabskih držav, Kube in Severne Koreje.
Arabski svet, 22 arabskih držav, ki je stregel po življenju Izraelu, danes obsega več kot 13 milijonov kvadratnih kilometrov in ima skoraj pol milijarde prebivalstva. Tudi njim je bil Izrael tako velik trn v peti, da so ga želeli izbrisati. V vojnah si je izboril pravico do obstanka tako v arabskem svetu kot vis a vis Irana. Država velikosti Slovenije se od svojega nastanka leta 1948 dalje bori za svoj obstoj in preživetje. V času nekdanje skupne države je bil pragmatizem Tita tisti, ki je pomagal judom pri nastanku države z nudenjem logističnih storitev, prevoza in tranzita orožja ter ljudi čez ozemlje Jugoslavije. Zaradi te zgodovinske izkušnje tudi s Slovenijo so Izraelci v časih utrjevanja naše suverenosti po vojni leta 1991, v kateri smo premagali jugo vojsko pod komando Beograda, pomagali mladi državi tudi tako, da so kršili mednarodni embargo. Zgodovina nas uči. Prijatelji in zavezniki se prepoznajo na resnih preizkusih.
Izrael nima neomejenih resursov za spopad z Iranom
V letu 2022 smo tudi v Sloveniji spoznali, da je za nas po dobrih 30 letih lahko vojna v Evropi spet realnost. Ukrajina, žrtev ruske agresije, je od nas oddaljena samo 500 kilometrov zračne črte. Med prekmurjem in Ukrajino je le Madžarska. Prav tako se je to spoznanje utrdilo 7. oktobra 2023, ko je Hamas napadel Izrael in ugrabil talce. Nekaj njih, živih in mrtvih, še vedno zadržuje. Po dobrem letu in pol pa je Izrael izbrisal vodstvo Hamasa, Hezbolaha v Libanonu, Asad je begunec v Rusiji, hutijevci pa so tudi vse bolj pod pritiskom. Žal še vedno traja vojna v Gazi, od koder je Hamas napadel Izrael in kjer še vedno zadržuje izraelske talce.
V Gazi se dogajajo zločini, največje žrtve pa so najšibkejši, civilisti. Pika na i sta bila 13. junij in začetek degradacije iranskega jedrskega programa. Izrael ne bo nikoli dovolil, da ima Iran pod ajatolami jedrsko orožje. Deveti dan vojne so na pomoč Izraelu priskočile še ZDA z bombardiranjem ključnih jedrskih objektov. Hkrati pa je tiha diplomacija že delala na tem, da se izraelsko-iranska vojna ustavi. Izrael nima neomejenih resursov za spopad z Iranom, kjer posredovanje kopenskih sil ni bila nikoli možnost. Iranski režim pa je želel, da se vse skupaj ustavi, ker se zaveda, da vojaška neuspešnost prispeva k šibljenju režima in s tem odpira možnost za njegov padec. ZDA so strateški zaveznik Izraela od njegovega nastanka in tukaj poleg neizmerne želje po preživetju ter sposobnosti leži glavni odgovor, zakaj lahko država velikosti Slovenije preživi in zmaguje, obdana z nasprotniki in sovražniki, ki jih je 60-krat več.
Lastne zmogljivosti, vlaganje v obrambo, varnost in odpornost ter naše sposobnosti so garancija
Dogodki zadnjih treh let so spoznanje za vse nas, za Slovenijo, Evropsko unijo in zvezo Nato, da sta žal oborožen konflikt in vojna nekaj, kar je še vedno način razreševanja sporov ali nagovarjanja zgodovinskih zablod. Vsi, ki smo mislili, da ni tako, smo se motili. Zdaj je čas, da razumemo, da so se časi spremenili in da se moramo z njimi tudi mi. Začne se pri samozavedanju in spominjanju naše zgodovine, kdo je bil kdaj kje in kaj je počel.
Da pogledamo okrog sebe in vidimo, kdo sanja velike zgodovinske sanje, govori o zgodovinskih krivicah in zagovarja tiste, ki želijo spreminjanje meja. Lastne zmogljivosti, vlaganje v obrambo, varnost in odpornost ter naše sposobnosti so garancija, da bomo lahko odločno gledali naprej in se pogovarjali ter dogovarjali z zavezniki in v sistemu kolektivne obrambe za skupne varnostne projekte. Slovenci smo s samostojno državo, vstopom v EU in zvezo Nato prvič postali suveren narod, nacija, ki se za mizo enakopravno pogovarja z velikimi. Ne želimo se vrniti v čase, ko smo bili pod mizo in so se za mizo o naši prihodnosti pogovarjali drugi.
Kolumne izražajo osebna stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva Siol.net
