"Slovenija je za obveščevalce izjemno zanimiva država"

Marjan Miklavčič po prvih informacijah o prijetju domnevnih ruskih vohunov v Ljubljani meni, da gre za širšo obveščevalno aktivnost ruskih obveščevalnih služb. Tako vojaške obveščevalne službe GRU kot tudi ruske obveščevalne službe FSB.

Novice Sredi Ljubljane prijeli ruska vohuna. To je sledilo.

"V kontekstu globalnega spopada Rusije in Kitajske proti Zahodu in uvedenih sankcij proti Rusiji je mogoče pričakovati, da se bo poleg hibridnega vojskovanja razplamtel še tako imenovani obveščevalni segment oziroma pridobivanje informacij. Pravočasne in dobre informacije v sodobnem svetu pomenijo veliko prednost," opozarja nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo in nekdanji direktor varnostnega menedžmenta v pravosodju.

Slovenija za obveščevalce izjemno zanimiva država

Poudarja, da je Slovenija zanimiva iz političnega, gospodarskega in vojaškega vidika, saj je članica EU, zveze Nato in kandidatka za nestalno članico varnostnega sveta OZN. Leži na pomembni poti, povezani z balkanskim prostorom. Skozi Slovenijo se tako pretakajo zanimivi podatki tudi za Rusijo. "V resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije je navedeno, da je ena izmed groženj Sloveniji tudi obveščevalna dejavnost in da se ji bo tudi uprla," pravi Miklavčič.

Novice Nekdanji šef Sove o vohunih v Sloveniji: Tega je več, kot si javnost predstavlja

Slovenija po njegovih besedah že dolgo pridobiva obveščevalne informacije iz tako imenovanih partnerskih obveščevalnih služb oziroma partnerskih držav. Prav ta primer izkazuje, da gre za širšo protiobveščevalno akcijo, v kateri je bilo aretiranih več vohunov, ki so delovali za ruski obveščevalni sistem.

Skozi Slovenijo se pretakajo zanimivi podatki tudi za Rusijo, poudarja Marjan Miklavčič. Foto: STA/Katja Kodba

Miklavčič pojasnjuje, da je pridobivanje sodelavcev oziroma novačenje za obveščevalno delo večtirno. Ni nujno, da gre izključno za državljane držav, za katere opravljajo obveščevalno dejavnost. Kot pravi, poznamo dve temeljni načeli novačenja vohunov: ideološko in ekonomsko. Po prvem sodelavce novačijo na podlagi ideologije, po drugem pa na podlagi materialne osnove. Države lahko obveščevalno mrežo plačujejo mesečno ali na podlagi pridobljenih podatkov. Nato podatke obveščevalno vrednotijo in s tem odredijo višino plačila.

Sta vohuna delala predvsem na gospodarskem področju?

Prikrita identifikacija je po besedah Miklavčiča običajno delo obveščevalnih služb. "Menim, da sta prijeta ruska vohuna spadala v širšo obveščevalno mrežo in sta delala predvsem na tako imenovanem gospodarskoobveščevalnem področju. Gospodarske informacije so namreč zaradi sankcij, uperjenih proti Ruski federaciji, zlasti izvoza nujnih tehnoloških artiklov, zelo pomembne zanjo. Rusija tako poskuša tudi prek obveščevalnih struktur delati obvoze, da bi del potrebne tehnologije (na primer za vojaško in letalsko industrijo) še vedno prišel na rusko ozemlje," pojasnjuje Miklavčič. Dodaja, da ruska vohuna najverjetneje nista delovala le na ozemlju Slovenije.

Novice Objavljamo pogovor z žensko, ki je spoznala rusko vohunko iz Ljubljane

Pravi še, da so za Rusijo seveda izjemnega pomena tudi informacije z vojaškega področja, saj je Slovenija z donacijami vojaške opreme Ukrajini vpeta v obvladovanje vojaškega konflikta.

Miklavčič še meni, da ruskima vohunoma najverjetneje grozi zaporna kazen v Sloveniji. Če sta delala tudi za tretje države, v tem primeru Argentino, bosta – odvisno od strateških interesov in medsebojnih dogovorov obeh držav – morda izročena tretji državi. "Izročitev Ruski federaciji pa se zaradi zaostrenih varnostnih razmer skoraj zagotovo ne bo zgodila," je še sklenil Miklavčič.

Novice Aretacije ruskih vohunov se po Evropi kar vrstijo