Četrtek, 7. 7. 2016, 12.51
7 let, 1 mesec
Slovenija bo letos vojski namenila dodatnih 17 milijonov, a kaj bi zares moral od nas slišati Nato?
Premier Miro Cerar bo jutri v Varšavi članicam Nata sporočil, da bo Slovenija letos vojski namenila dodatnih 17 milijonov evrov. Država je namreč že dolgo izpostavljena kritikam Nata, da ne izvršuje svojih zavez o financiranju obrambnega sistema. A ni vse v denarju, pravi obramboslovec Klemen Grošelj, Slovenija potrebuje predvsem dober strateški načrt.
Obrambni proračun trenutno znaša malo manj kot 348 milijonov evrov.
Voditelji 28 držav iz severnoatlantskega zavezništva bodo dvodnevno zasedanje začeli jutri. Lotili se bodo predvsem prevetritve akcijskega načrta pripravljenosti, začeli pa bodo okrepljeno 360-stopinjsko odvračalno in obrambno držo zavezništva. Na to temo bo spregovoril tudi premier Miro Cerar, piše Dejan Karba v časniku Dnevnik.
Kaj bo na srečanju povedal premier Miro Cerar?
- Poudaril bo, da morata biti tako obrambna kot odvračalna drža Nata "dovolj fleksibilni, da se lahko pravočasno prilagodimo spremenjenemu varnostnemu okolju in se odzovemo na celoten spekter izzivov iz vseh smeri".
- Glede okrepljene vnaprejšnje namestitve zavezniških sil na vzhodu pa bo povedal, da mora biti "skladna s principi vojaške nujnosti, finančnih sposobnosti in vzdržljivosti sil".
- Države članice bo pozval, naj za ohranitev verodostojnosti zavezništva kot celote vse članice izpolnijo valižansko zahtevo o obrambnih investicijah in izdatkih, hkrati pa bo sporočil, da je naša vlada v letošnjem letu ustavila nominalni padec obrambnih izdatkov in poudaril, da si država prizadeva za dvig odstotka BDP, namenjenega obrambi, od leta 2018 naprej.
Premier Miro Cerar bo jutri v Varšavi članicam Nata sporočil, da bo Slovenija letos vojski namenila dodatnih 17 milijonov evrov.
Od kod 17 milijonov?
Obrambni proračun trenutno znaša malo manj kot 348 milijonov evrov, vlada pa ga je povečala za 17 milijonov evrov. Vir sredstev so dodatna sredstva vojski za pomoč na meji zaradi migrantske krize, razprodaja premoženja in povračila iz mednarodnega udejstvovanja Slovenske vojske, so zapisali v Dnevniku.
Denar ni ključno, kar bi prepričalo Nato
"Slovenski obrambni sistem zares potrebuje več denarja, to je dejstvo. 17 milijonov bo pokrilo le najbolj akutne potrebe Slovenske vojske, več ali manj je to vezano na begunsko krizo," je povedal obramboslovec in strokovnjak za geopolitiko Klemen Grošelj. Po njegovem mnenju naša država bolj kot denar za vojsko potrebuje globoko in premišljeno reformo, predvsem z vidika nadaljnjega razvoja. "Nimamo jasne vizije, kaj so temeljne zmogljivosti Slovenske vojske, ki so prvina vsake sodobne vojske, in kaj so trenutne hitre prilagoditve na neko aktualno situacijo. Problem je tudi dokaj slabo razumevanje sodobnega varnostnega okolja, vedno zamujamo in se ne znamo odzvati," pravi Grošelj.
"Ker nimamo jasnega koncepta, kaj bi radi naredili, se sklepajo kompromisi in ko se začnejo razvijati določene strukture znotraj Nata, se poskušamo s tem, kar imamo, nekako priključiti in gremo v razvoj določenih zmogljivosti - po sistemu 'bomo že kako'. Ni jasnega razmisleka v tem, kaj in kakšne zmogljivosti bi Slovenska vojska morala imeti. Poleg tega pogosto kupujemo predrago opremo glede na sredstva, ki so na voljo," razmišlja Grošelj.
"Slovenski obrambni sistem zares potrebuje več denarja, to je dejstvo," pravi Klemen Grošelj.
"Dozdajšnji nakupi Slovenske vojske so bili neracionalni"
Prav vsi nakupi zadnjih desetih ali 15 let so se izkazali kot sporni z vidika, ali je to dejansko oprema, ki jo potrebuje Slovenska vojska, ugotavlja Grošelj in kot primer navede oklepne transporterje Patria, ki bi jih morali zdaj nadgraditi na raven vozil pehote in nakup jurišnih pušk, ki zelo odstopajo od klasičnih, ki jih kupujejo druge vojske. Po njegovem mnenju smo pri nakupih precej eksotični.
"Kupovali smo Patrio, ki naj bi bila hrbtenica Slovenske vojske, a na zadnjem tekmovanju tankovskih posadk je tekmovala z jugoslovanskim tankom N84 iz leta 1986. To je realnost. Najbolj intenzivno uporabljamo opremo, ki smo jo nasledili ali kupili pred mnogimi leti," opozarja Grošelj.
"Prvi korak, ki bi ga morala Slovenija narediti, je to, da se na politični ravni vprašamo, kaj s slovensko vojsko in slovenskim obrambnim sistemom sploh želimo in kakšne interese Slovenija zasleduje s članstvom v zvezi Nato in v Evropski uniji," je prepričan Grošelj.
Kaj bi moral Natu povedati Cerar?
"Vedno govorimo všečno, nihče pa ne razmišlja o tem, kaj to konkretno pomeni in nato nastopi problem, ker Slovenija obljub, ki jih daje, ne more uresničiti - nimamo zmogljivosti, niti nimamo znanja na nekaterih področjih in nimamo nekega jasnega koncepta razvoja slovenske vojske in obrambnih zmogljivosti," pravi Grošelj in spomni na vrhunski gorski bataljon, ki smo ga imeli v Bohinjski Beli. "V letu 2004 smo ga ukinili, ker smo razvijali motorizirane bataljone. Nato pa se je zgodil Afganistan, kjer so najbolj potrebovali prav enote z znanjem za gorsko bojevanje in mi smo šli tja z motorizirano pehoto. Naša dodana vrednost bi bila bistveno večja, če bi takrat imeli gorsko šolo. Po ukinitvi to zdaj spet vzpostavljamo, a če nekaj ukineš, znanje vmes uide," pravi Grošelj.
Po njegovem mnenju bi morali Natu dati jasno zavezo in načrt, kako se bo delež BDP, namenjen obrambi, povečeval, a da bi hkrati izpadli kredibilni, bi morali tudi točno napisati, katere zmogljivosti bomo razvijali in v katerem časovnem obdobju. Kot pravi, si moramo predvsem povrniti to kredibilnost. "Ves čas smo samo obljubljali, rezultatov pa ni bilo," meni Grošelj.
"Prvi korak, ki bi ga morala Slovenija narediti, je to, da se na politični ravni vprašamo, kaj s slovensko vojsko in slovenskim obrambnim sistemom sploh želimo in kakšne interese Slovenija zasleduje s članstvom v zvezi Nato in v Evropski uniji. Potem pa je treba narediti resen strateški pregled obrambe in na podlagi tistega, kar se bo ugotovilo na politični ravni, oblikovati jasen koncept, pregled stanja in razvojni načrt, ki bo 10- ali 15-letni in bodo v njem natančno ovrednotene zmogljivosti, ki jih bomo razvijali, in tudi za kakšen denar," pot do dolgoročnejše rešitve vidi Grošelj.