Borut Sajovic: Še včeraj so peli "hej brigade", danes pa izkoriščajo varnost za politične igre

Pretekli konec tedna so pripadniki ukrajinske varnostne službe SBU izvedli napad na ruska vojaška letališča globoko na ruskem ozemlju. Zahodni mediji, tuji državniki in analitiki že govorijo o najuspešnejši vohunski akciji po drugi svetovni vojni. Je ta dogodek dokončno dokazal, da se je vojskovanje popolnoma spremenilo?

Na začetku bi poudaril, da si želim miru, prekinitve ognja ter mirovnega dogovora med obema stranema. Napad, ki ste ga omenili, je seveda odgovor na neobetaven začetek pogajanj, zlasti na rusko zavračanje brezpogojnega premirja. Ukrajina in Zahod sta Rusijo prosila za premirje, vendar je Rusija odgovorila z največjim raketnim napadom in z uporabo brezpilotnikov na vojaške in civilne objekte. Ukrajina je na to učinkovito odgovorila z napadom na ključna ruska vojaška letališča, od kjer izvajajo zračne napade na ukrajinska mesta. To, da se konflikt stopnjuje, me po eni strani skrbi. Morda pa so to le zadnji napadi obeh strani in utrjevanje zatečenih pozicij pred resnimi pogajanji.

O akciji Ukrajincev lahko rečem, da je bila osupljiva. Ukrajinci so spet dokazali, da tudi manjši in šibkejši lahko velikanom zadajo resne udarce. Da se David lahko pred Goljatom uspešno brani, če ima veliko poguma, inovativnosti in znanja. Videli smo fotografije in videoposnetke, kako so se kontejnerji neposredno ob ruskih letalskih bazah odprli in iz njih so odleteli oboroženi ukrajinski droni. To je bil neverjeten logistični in obveščevalni podvig. Tudi element presenečenja je bil neverjeten. Nihče ni pričakoval napada tako globoko na ruskem teritoriju. Ta napad se bo zagotovo zapisal v vojaško zgodovino. Brez dvoma.

Posledica ruske invazije na Ukrajino je tudi oboroževanje Evrope, ki pa ga je ameriški predsednik Donald Trump še pospešil. V Evropi – predvsem v baltskih in delno tudi skandinavskih državah – se vse bolj govori o konceptu totalne obrambe. Kaj to pomeni za Slovenijo?

Slovenija je varna država. In mora takšna ostati. Zato ne smemo pozabiti, da je med Ukrajino in Slovenijo le Madžarska. Vojna je zelo blizu. Totalna obramba je sicer res bolj domena držav, ki si mejo delijo z Rusijo. Je pa zanimivo, da sta skandinavski državi – ki sta desetletja bili nevtralni – kmalu po začetku vojne v Ukrajini začeli pogovore za članstvo v zvezi Nato in vanjo tudi vstopili. Stvari v svetu so se spremenile. Nobena država v Evropi ni otok sam zase, vsi smo del iste celine. V slogi in sodelovanju je varnost večja.

V Sloveniji ne bi govoril o totalni obrambi. Ta mora biti v Sloveniji vseobsegajoča in popolna, predvsem pa si želim, da je obramba naloga vsakega od nas. Zato moramo biti močan in odgovoren del zavezništva ter posledično krepiti izdatke za obrambo.

Ko govorite, da je obramba naloga vsakega od nas, kaj s tem mislite?

Sam sem domovini služil kot nabornik, imel sem predvojaško vzgojo ter predmet obrambe na gimnaziji, bil sem član občinskega štaba ter vpet v osamosvojitveno vojno. V moji zavesti in podzavesti je, da smo se državljani dolžni braniti in ubraniti. In vsak mora prispevati svoj del.

Mnogi pravijo, da nas bo tako ali tako branil Nato. Mi smo Nato! Za svojo domovino je vedno moral poskrbeti najprej vsak sam. Ko peljemo otroke ali vnuke v muzeje ali gradove, tam občudujemo zgodovino in orožja, s katerimi so ljudje pred stoletji branili svoj dom. Danes pa, kot da živimo v trenutku zgodovine, kjer se vojne več ne dogajajo. Ali pa se dogajajo drugim, tam nekje daleč. Jaz bi bil zelo vesel, če bi ta trenutek lahko dejal, da je povsod po svetu mir. Vendar je to idealizem.

V tem trenutku se po svetu odvija 50 oboroženih spopadov. V Evropi smo – razen na Balkanu – 80 let živeli v miru. Vendar danes gledamo, da vse največje sile sveta dajejo večji poudarek grobi vojaški sili, ekonomskim in drugim pritiskom ... kot pa mirovništvu. In mi moramo biti na vse to pripravljeni. Da se bomo lahko branili, kot si Slovenija zasluži.

Bi pa poudaril še nekaj. V Sloveniji želimo ponovno vzpostaviti sistem teritorialne obrambe, ki bi vsem 212 občinam omogočal braniti del ozemlja. Mi je pa zanimivo, da del stroke dvomi, da je mogoče v sistem vključiti 30 tisoč ljudi, kolikor naj bi jih potrebovali.  

"Obramba države je nekaj najbolj svetega. V primeru vojne ne bo nemotenega delovanja javnega zdravstva, šolstva ... Spomnimo se le druge svetovne vojne. Mojega očeta sta najbolj zaznamovala pomanjkanje vsega ter nemška učiteljica, ki ga je pretepala, če se ni učil nemško," meni minister za obrambo Borut Sajovic. Foto: Ana Kovač

Je to res tako nerealna številka?

V osamosvojitveni vojni nas je bilo skupaj s policisti bistveno več kot 30 tisoč. Iz tega obdobja ima skoraj 70 tisoč ljudi status veterana vojne za Slovenijo. Trenutno imamo 162 tisoč gasilk in gasilcev, 23 tisoč lovcev ... Številka 30 tisoč pomeni, da bi se moral le vsak 60. Slovenec ali Slovenka pridružiti obrambi domovine. Če se za obrambo domovine ne bi odločilo niti toliko ljudi, potem me res skrbi za stanje duha v Sloveniji. Jaz si želim, da bi vsak po svojih močeh prispeval k obrambi države. Seveda ne vsi z orožjem. Nekateri so zdravniki, drugi pridelujejo hrano, skrbijo za energetsko oskrbo ...

Obramba države je nekaj najbolj svetega. V primeru vojne ne bo nemotenega delovanja javnega zdravstva, šolstva ... Spomnimo se le druge svetovne vojne. Mojega očeta sta najbolj zaznamovala pomanjkanje vsega ter nemška učiteljica, ki ga je pretepala, če se ni učil nemško.

Omenili ste svojo izkušnjo iz nekdanje države, na podlagi katere ste dobili znanje in kompetence za osamosvojitveno vojno. Bi morali v Sloveniji posnemati te koncepte?

Naša sveta dolžnost je braniti domovino, premoženje in življenja naših dragih. To je pred stoletjem dejal Rudolf Maister. Ključno pri tem sporočilu je, da domovino čutimo v srcu in razumemo, da mora vsak od sebe dati največ, kar lahko, na vseh področjih. Kako pa lahko pomaga država?

Najprej s skrbjo za stanje duha. Ljudje se morajo začeti zavedati, da je naša samostojnost zelo pomembna. Brez te ni več Slovenije in vseh stvari, ki smo jih s trudom gradili zadnjih 35 let ter desetletja pred tem. Generacije in generacije so se odrekale, da bi nekega dne njihovi potomci živeli boljše.

Danes pa se sprašujemo, ali je to smiselno braniti. Seveda je. In to morajo razumeti tudi mladi.

Vendar se stvari vendarle spreminjajo. Slovenska vojska (SV) v zadnjem času omenja zelo pozitivne trende pri zaposlovanju.

Menim, da mnogi Slovenci in Slovenke – med njimi so tudi mladi – že razumejo pomembnost obrambe domovine, saj ima Slovenska vojska vse več pripadnikov – tako štipendistov in pripadnikov pogodbene rezervne sestave kot poklicnih pripadnikov. Rast števila pripadnikov je predvsem posledica posodobitve sistema pridobivanja, ki sta jo pred mojim mandatom zasnovala nekdanji minister Marjan Šarec in nekdanji državni sekretar Damir Črnčec.

V zadnjih treh letih je SV od slabih 300 prišla do 660 štipendistov različnih strok. In vsi ti dijaki in študentje se bodo zaposlili v SV. Povečala se je obiskanost taborov za mlade – beležimo že več kot tisoč udeležencev letno. Število novih pripadnikov pogodbene rezervne sestave še nikoli v zgodovini Slovenije ni bilo večje.

Torej lahko v Sloveniji spet pričakujemo naborniški sistem? Mnoge države – tudi Hrvaška – ga spet vzpostavljajo.

Moje prvo izhodišče je, da braniti domovino ne sme biti prisila, temveč čast, ponos in privilegij. V Sloveniji zakonodaja s tega področja nikoli ni bila spremenjena. Leta 2003 smo obvezno služenje vojaškega roka kot eno od sestavin Zakona o vojaški dolžnosti prekinili v miru, ker ni bilo dovolj vojaških obveznikov, da bi to uspešno izvajali. Vsi so hoteli služiti kot civilisti, veliko je bilo različnih manevrov izogibanja služenju ...

Vse aktivnosti, ki jih danes izvajamo, delamo s ciljem spodbude in ne prisile. Moramo pa se zavedati, da če se stvari enkrat spremenijo, moramo imeti tudi načrt B in mi ga imamo. Zato skrbno spremljamo, kaj se dogaja v državah, ki naborništvo ponovno uvajajo. Izzivov in težav posod ne manjka.

Bo država morda – po zgledu baltskih držav – bolj intenzivno delala s civilnimi organizacijami, kot so športna strelska društva?

Šele začeli smo večletni proces, ki bo enkrat v prihodnosti zagotovo veliko dobrih praks posnemal od baltskih držav. Bi pa poudaril še to, da velikokrat slišim, da bi morali posnemati nekdanjo Jugoslavijo in njen sistem neuvrščenosti. Ob tem vsi pozabljajo, da je Jugoslavija za vojsko vsako leto namenjala od sedem do deset odstotkov BDP. Koliko danes trošijo neuvrščene ali nevtralne države?

Švica je že pred vojno v Ukrajini za obrambo namenjala skoraj tri odstotke BDP, v zadnjih treh letih je vojakom vlada dala še dodatne milijarde. Švica ima danes vojsko z najmodernejšimi vojaškimi lovci ... Imajo pa tudi v Švici sistem, da je kar nekaj vojaške opreme pri civilistih doma.

Vendar Slovenija najverjetneje nima 20 let, da obrambo pripelje na želeno raven. Katere dobre prakse bi še lahko posnemali od zaveznic?

Imamo še čas. Odziv Baltov, Poljakov in Skandinavcev je upravičeno drugačen. Oni imajo vojno dobesedno na svojem pragu in zato se odzivajo drugače kot recimo Slovenci, Portugalci ali Španci.

Smo na pravi poti. Moramo pa si vzeti čas, da ljudem pojasnimo, zakaj se oborožujemo. To ne sme biti vprašanje politične opredelitve. Na tem področju se je treba truditi za enotnost. Ta je naše najpomembnejše orožje. Nenazadnje, plebiscit za samostojnost Slovenije in referenduma za vstop v Nato in Evropsko unijo so velike svetle točke enotnosti. Po drugi strani pa nas delijo dogodki izpred 80 let.

Enotnost med ljudmi je res potrebna.

"Zakaj je domača obrambna industrija pomembna? Ko se nekaj zgodi, se prekinejo dobavne poti s tujino, ni več rezervnih delov ... Vse to smo doživeli z epidemijo koronavirusa. Še navadnih zaščitnih mask ni bilo mogoče dobiti, ko smo jih najbolj potrebovali. Vsaka država je najprej poskrbela za lastne potrebe," poudarja minister za obrambo Borut Sajovic. Foto: Ana Kovač

Pomemben del odpornosti države je tudi domača obrambna industrija. Slovenija se na tem področju ne more ravno pohvaliti. Čeprav se v javnosti predvsem zaradi podjetja Valhalla več govori o tem, smo recimo v primerjavi s Hrvaško še daleč od samozadostnosti. Kako vi vidite vlogo te industrije v obrambi Slovenije?

Slovenska obrambna industrija je odraz stanja pred začetkom vojne v Ukrajini in dolgotrajnega obdobja miru. Obrambna podjetja se spopadajo z okorelim sistemom, v katerem jim recimo banke ne smejo ali pa celo nočejo slediti, ker je bila včasih zakonodaja drugačna. Naša naloga ni ustanavljanje lastnih podjetij, temveč da krepimo znanje, raziskave in razvoj s ciljem vzpostavljanja proizvodnje v Sloveniji. Prav to že tri leta delamo in rezultati so že tu. Slovenci nismo, če imamo prave pogoje, nič slabši od drugih. Znamo, hočemo in zmoremo.

Na primer podjetje Valhalla ima izjemen sistem in je v le treh letih naredila ogromno. Mnogi pravijo, da gre le za garažno podjetje, ampak Valhalla ima tehnologijo, ki zanima največje igralce v Evropi in po svetu. To pomeni, da smo na pravi poti.

Izpostavil bi še podjetje Arex, ki sicer ni več v slovenski lasti, ima pa še vedno proizvodnjo in razvoj v Sloveniji, pa Guardiaris, C-Astral in še mnoga podjetja, ki razvijajo rešitve, povezane z brezpilotniki ... Še pred kratkim je bilo v obrambni industriji v Sloveniji aktivnih okoli 70 podjetij, danes jih je že 110. Jeseni bo v Sloveniji prvi oborožitveni sejem SIDEC 2025, ki ga organiziramo v sodelovanju z Grozdom obrambne industrije Slovenije.

Zakaj je domača obrambna industrija pomembna? Ko se nekaj zgodi, se prekinejo dobavne poti s tujino, ni več rezervnih delov ... Vse to smo doživeli z epidemijo koronavirusa. Še navadnih zaščitnih mask ni bilo mogoče dobiti, ko smo jih najbolj potrebovali. Vsaka država je najprej poskrbela za lastne potrebe.

Bi morala država podjetjem iz obrambne industrije pomagati tudi s kapitalom? Če pogledamo v tujino, so bolj ali manj vsi največji proizvajalci orožja vsaj v delni državni lasti.

V prvem koraku sta seveda najpomembnejša znanost in razvoj, kamor ministrstvo za obrambo vlaga pomemben delež sredstev, dva odstotka obrambnih izdatkov. Glede vzpostavljanja proizvodnih kapacitet menim, da bodo v grozdu obrambne industrije kos vsem izzivom.

Mi pa ni ravno toplo pri srcu, ko vidim, koliko slovenske industrije in prehrambnih podjetij je v lasti tujcev. Da kot država nismo znali biti dober upravljavec teh podjetij, je res žalostno.

Nam je pa vsaj jasno, da morajo Luka Koper, Telekom Slovenije ... in še mnoga podjetja ostati v državni lasti. Zato sem vesel, da smo zakonsko opredelili ključno infrastrukturo v Sloveniji in povečali seznam podjetij, ki spadajo v to sfero.

Bo vojska poleg razpisov za razvoj na kakšen način še bolj sodelovala z zasebnimi podjetji iz obrambne industrije?

Biti moramo fleksibilni in iti v korak s časom. Povečevali bomo obseg sredstev za raziskave in razvoj, katerega del so zasebna podjetja.  

Poudaril bi še to, da moramo poleg potrebe po enotnosti širiti zavedanje, da je obramba naša. Od vseh. Mi kot ministrstvo, vojska in generalštab moramo biti manj birokratski in bolj inovativni. Pretekli teden sem obiskal vojašnico v Kranju. Tam je ograja bolj navidezna. Vojašnica in njena športna dvorana sta vsak dan odprti za Kranjčane. Vojska ni del tistih drugih, temveč del nas.

Kako vidite sodelovanje slovenskih obrambnih podjetij z evropskimi partnerji? Je to v interesu Slovenije?

Zagotovo je takšno sodelovanje v interesu države. Novic o uspehih Slovencev na evropskih razpisih in v razvojnih projektih ter drugih oblik sodelovanja je vsak dan več. Slovenska podjetja na področjih optike, opazovanja, izdelave različnih sistemov segajo povsem v svetovni vrh.

Povečujejo se tudi državni izdatki za obrambo – letos naj bi vendarle dosegli dva odstotka BDP, kar smo zaveznikom obljubili že pred mnogimi leti. Ob tem se med članicami Nata širijo zahteve, da bi morali že v prihodnjih letih povečati izdatke tudi do 3,5 odstotka BDP. Bo Slovenija sledila tem pozivom?

Želim si in pričakujem, da se bo vojna v Ukrajini vendarle končala in da bo temu sledilo obdobje miru. Da se bo umirilo tudi stanje v Gazi, ki je eskaliralo čez vse meje. Potem bomo razmišljali drugače. Če pa se to ne bo zgodilo ... Varnost je kot človeška življenja – neprecenljiva. Zato moramo nameniti več za obrambo.

Pri varnosti alternativ pač ni. Upam, da politične stranke tega ne bodo zlorabljale. Jaz sem velik podpornik mirovništva ter sveta brez orožja, vendar Maistru brez puške v roki ne bi uspelo. Tudi slovensko Primorsko in preostali del Slovenije je bilo v drugi svetovni vojni treba osvoboditi. Leta 1991 se Slovenija brez orožja in teritorialne obrambe ne bi mogla osamosvojiti. Spomnim se dogodkov iz leta 1991, ko so pripadniki jugoslovanske vojske podpisali predajo, šele ko so videli, da je na drugi strani številčna, oborožena in motivirana sila. In predali so se brez spopada.

Je pa absurdno, da tisti, ki so še včeraj peli 'hej brigade', danes izkoriščajo varnost za politične igre.

"Zmogljivosti z dvojno rabo ne krnimo in ne spreminjamo pozornosti. Jasno je, da Slovenska vojska potrebuje glavno vojaško opremo in sisteme za zaščito in mobilnost svojih pripadnikov pri obrambi države, ustrezno ognjeno moč, družba pa se mora krepiti tudi na drugih področjih," poudarja minister za obrambo Borut Sajovic. Foto: Ana Kovač

Torej ne bomo izigrali Nata, kot so nekateri vladni poslanci dejali ob napovedi večanja izdatkov za obrambo?

Zagotovo ne. Mi smo in bomo tudi v prihodnje verodostojen del Nata. Tudi na področju zmogljivosti bomo naredili to, kar je treba. Kaj bo to, ne bo povedal minister, ampak obrambna stroka.

Mi verjamemo, da z vojaško in drugo obrambno opremo, ki poleg vojaške rabe omogoča rabo tudi za civilne namene, svet lahko bolje deluje. Kibernetski center ni pravljica, temveč ima gradbeno dovoljenje in bo dokončan leta 2027.

Želim si tudi krepitev javnega zdravstva. Zato bodo vojaške zdravstvene zmogljivosti v času miru lahko delovale v službi ljudi. Zato prizidek vojaške bolnišnice bolnišnici dr. Petra Držaja ni več želja, temveč projekt že poteka.

Vsak večer dobim poročilo, koliko poletov so opravili helikopterji SV v okviru sistema helikopterske nujne medicinske pomoči, kako pogosto gre po organe Falcon, kolikokrat v gorskih helikopterskih reševanjih pomagamo ljudem v gorah. Vse to je dvojna raba, povezanost in dopolnjevanje civilnega in vojaškega sveta. In to je že danes utečen sistem, ki pomaga pri stabilnem delovanju številnih podsistemov v državi.

Zmogljivosti z dvojno rabo ne krnimo in ne spreminjamo pozornosti. Jasno je, da Slovenska vojska potrebuje glavno vojaško opremo in sisteme za zaščito in mobilnost svojih pripadnikov pri obrambi države, ustrezno ognjeno moč, družba pa se mora krepiti tudi na drugih področjih.

Zato bo dvojna raba usmerjena predvsem v kibernetsko varnost, zdravstvo in infrastrukturo. Dva koridorja preko naše države sta izjemnega pomena za zavezništvo pa tudi za nas. Pomembnost teh koridorjev vidite tudi po gneči na cestah. Ob njiju bomo krepili zmogljivosti, ki bodo zagotavljale večjo vojaško mobilnost, logistično in zdravstveno oskrbo naših in zavezniških vojakov v primeru kriz in vojn, v miru pa bodo služile našim državljanom.

Odkar je Trump spet predsednik ZDA, se zavezništvo sooča s številnimi notranjimi izzivi, vsaj medijsko gledano. Kako vi vidite prihodnost Nata?

Nato ima častitljivo starost in do danes je zavezništvu vedno uspelo najti odgovore na vse izzive. Je najmočnejše in najbolj opremljeno zavezništvo. Obstoj Nata ni vprašanje. Tudi Američani nikamor ne gredo. Se pa zavedam, da imajo ZDA v indijsko-pacifiški regiji večje geostrateške izzive kot pa v Evropi. To je velika priložnost za Evropo, da popravi, kar je v preteklosti zamudila. Evropejcev je veliko več kot Američanov, vendar ZDA za skupno obrambo prispevajo veliko več. Zato lahko Američanom rečemo le hvala. In prav je, da so opozorili, da moramo Evropejci storiti veliko več. Nenazadnje se v Ukrajini danes branijo tudi naše evropske vrednote.

Ste obrambni minister in imate dostop do informacij. Sami ste dejali, da je med Slovenijo in Ukrajino le Madžarska. Ponoči dobro spite?

Mnenja Vojna prihodnosti je tu. Težko je verjeti, kdo jo vodi.

Novice Ukrajinci naj bi napadli še dve letališči v Rusiji #video

Novice Izraelci nad obrate za proizvodnjo dronov Hezbolaha #video