Ponedeljek, 31. 1. 2022, 11.50
2 leti, 2 meseca
Šketov sporazum s Putinovim kršilcem človekovih pravic: tožilstvo s prstom spet kaže na MZZ
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,13
10
Generalni državni tožilec Drago Šketa je v Moskvi s šefom ruskih tožilcev Igorjem Krasnovom, ki je na seznamu oseb Sveta EU, ki bi jim morali tožilci držav EU zaradi hudih kršitev človekovih pravic onemogočati posle v Evropi, podpisal program o sodelovanju. Krasnov je na položaj prišel na predlog ruskega predsednika Vladimirja Putina.
"Ministrstvo za zunanje zadeve smo zaprosili, da nam sporočijo njihove morebitne zadržke glede posredovanja Programa o sodelovanju med Vrhovnim državnim tožilstvom in Vrhovnim državnim tožilstvom Ruske federacije za leti 2022–2023 medijem. Ker nam z ministrstva za zunanje zadeve na ta dopis oziroma na to naše vprašanje uradno do danes niso odgovorili, smo jih danes ponovno pozvali, naj to storijo. Njihovega molka namreč nismo šteli kot izjavo, da glede posredovanja nimajo zadržkov," so nam sporočili z vrhovnega državnega tožilstva.
"Glede na njihov uradni odgovor na naše današnje ponovno vprašanje vam bomo zahtevani dokument, Program o sodelovanju med Vrhovnim državnim tožilstvom in Vrhovnim državnim tožilstvom Ruske federacije za leti 2022–2023, posredovali ali pa vam bomo posredovali odgovor s pojasnilom MZZ," so še dodali.
Zunanje ministrstvo zanikalo trditve tožilstva
"Trditev (državnega tožilstva), da zunanje ministrstvo ni soglašalo s posredovanjem sporazuma, je neresnična," so z zunanjega ministrstva v soboto zanikali razlago vrhovnega tožilstva, da nam zaradi tega, ker s tem ni soglašalo zunanje ministrstvo, ne morejo poslati vsebine dogovora, ki ga je generalni državni tožilec Drago Šketa podpisal s šefom ruskih tožilcev Igorjem Krasnovom ta mesec, ko je bil v Moskvi na praznovanju ob 300-letnici ruskega tožilstva.
Iz Evrope je bil v Moskvi še slovaški generalni državni tožilec Maroš Žilinka, zaradi česar je na Slovaškem izbruhnil škandal z zahtevami po odstopu tožilca. Tudi Žilinka je v Moskvi podpisoval nekakšen dogovor o sodelovanju tožilcev. Šef ruskih tožilcev Krasnov je na seznamu oseb Sveta EU, ki bi jim morali tožilci držav EU zaradi hudih kršitev človekovih pravic onemogočati posle v Evropi. Na tem seznamu se je Krasnov znašel zaradi primera Navalni.
Ker je bil dogovor Program o sodelovanju med Vrhovnim državnim tožilstvom Republike Slovenije in Generalnim državnim tožilstvom Ruske federacije za leti 2022–2023 sklenjen v nenavadnem času in s sporno osebo, smo tožilstvo, ki ga vodi Drago Šketa, zaprosili, naj nam program posredujejo, da bi ga preverili in predstavili javnosti. Ker po dobrem tednu ni bilo odgovora, smo znova prosili, naj nam dokument posredujejo. Odgovorili so nam tako: "Od Ministrstva za zunanje zadeve RS soglasja za posredovanje dokumenta nismo dobili. Lep pozdrav, Erika Repovž"
Na to se je Nataša Kos z zunanjega ministrstva danes odzvala s takšnim pojasnilom:
"Spoštovani, glede članka z naslovom Je res državna skrivnost, kaj se je Šketa dogovoril s Putinovim Krasnovom?, objavljenega na vašem portalu Siol.net dne 28. 1. 2022, vam sporočamo, da je trditev (državnega tožilstva), da zunanje ministrstvo ni soglašalo s posredovanjem sporazuma, neresnična. Ministrstvo za zunanje zadeve RS ni nikoli izrazilo zadržkov za objavo omenjenega dokumenta, kar bi vam tudi sporočili, če bi se pred objavo članka obrnili na naše ministrstvo. Prosimo za objavo popravka. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in vas lepo pozdravljamo! Služba za strateške komunikacije Ministrstva za zunanje zadeve RS"
10