Petek, 28. 1. 2022, 13.18
2 leti, 2 meseca
Je res državna skrivnost, kaj se je Šketa dogovoril s Putinovim Krasnovom?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,65
55
S pojasnilom, da zunanje ministrstvo ni soglašalo, so nam iz generalnega državnega tožilstva odgovorili, zakaj nam po več kot tednu še niso poslali vsebine "programa", ki ga je generalni državni tožilec Drago Šketa podpisal s šefom ruskih tožilcev Igorjem Krasnovom ta mesec, ko je bil v Moskvi na praznovanju ob 300-letnici ruskega tožilstva. Iz Evrope je bil v Moskvi še slovaški generalni državni tožilec Maroš Žilinka, zaradi česar je bil tam škandal z zahtevami po odstopu tožilca.
Tudi Žilinka je v Moskvi, kjer je bil ob 300-letnici ruskega tožilstva bogat program v Bolšoj teatru, glavna slovesnost pa je bila v Kremlju, tudi s sprejemom predsednika ruske federacije Vladimirja Putina, podpisoval podoben dogovor. Šketa je v Moskvo potoval nekoliko mimo uradne politike države. Pravosodni minister, ki je bil tudi povabljen, v Moskvo ni šel. Je pa, ko smo o tem poročali, Šketa sporočil, da je veleposlanika v Moskvi po telefonu obvestil, da prihaja.
Šef ruskih tožilcev Igor Krasnov je na spisku oseb Sveta EU, ki bi jim morali tožilci držav EU zaradi hudih kršitev človekovih pravic onemogočati posle v Evropi. Na tem spisku se je Krasnov znašel zaradi primera Navalni. A namesto preganjanja posamezni šefi tožilstev, denimo naš, prijateljsko sklepajo dogovore s tem hudim kršilcem človekovih pravic.
Sporazum, ki so ga poimenovali Program o sodelovanju med Vrhovnim državnim tožilstvom Republike Slovenije in Generalnim državnim tožilstvom Ruske federacije za leti 2022–2023, po informacijah iz generalnega tožilstva predvideva sodelovanje obeh držav na področju preprečevanja pranja denarja, kibernetskega kriminala in okoljske kriminalitete. Podobne dogovore so naši generalni tožilci z ruskimi sklepali tudi že v preteklih letih. Ker je bil dogovor sklenjen v nenavadnem času in z osebo, ki je sporna, smo tožilstvo zaprosili, naj nam dokument posredujejo, da bi ga preverili in predstavili javnosti.
Ker po dobrem tednu ni bilo odgovora, smo znova prosili, da nam dokument posredujejo. Odgovorili so nam tako: "Od Ministrstva za zunanje zadeve RS soglasja za posredovanje dokumenta nismo dobili. Lep pozdrav, Erika Repovž."
Od tožilstva smo ponovno zahtevali, da nam dokument posredujejo ali pa da nam pojasnijo razloge, zakaj to zavračajo. To, da ministrstvo za zunanje zadeve "ni soglašalo" s posredovanjem dokumenta javnosti, namreč po pravni ureditvi ni tehten razlog, da bi se dokument o dogovorih med tožilstvi različnih držav smel prikriti javnosti. Tudi zunanje ministrstvo bi se za to, da mora tožilstvo prikrivati, lahko odločilo le, če bi šlo za dokumente, ki so uradno označeni kot zaupni, in bi nas o tem morali obvestiti.
Ali gre res za zaupen meddržavni dogovor, katerega vsebine javnost ne sme poznati, preverjamo tudi na vladi.
55