Petek, 14. 1. 2022, 22.10
2 leti, 10 mesecev
Kaj je Šketa podpisal z ruskim kršilcem človekovih pravic Krasnovom?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,22
47
Generalni državni tožilec Ruske federacije Igor Krasnov (levo) in generalni državni tožilec Republike Slovenije Drago Šketa sta v Moskvi podpisala program o sodelovanju.
Generalni državni tožilec Drago Šketa je z vodjo ruskih tožilcev Igorjem Krasnovom v Moskvi včeraj podpisal program sodelovanja. Ker je Krasnov od marca lani na spisku oseb, za katere zaradi hudih kršitev in zlorab človekovih pravic veljajo omejevalni ukrepi (zamrznitev sredstev in gospodarskih virov ...) v vseh državah Evropske unije, nas je zanimalo, kaj se je naš tožilec s takšno osebo dogovoril. Prosili smo, da nam posredujejo dogovor. Z vrhovnega državnega tožilstva so nam odgovorili, da bodo dokument najprej poslali pristojnim državnim institucijam.
Še posebej nas je zanimala vsebina sporazuma, ki se nanaša na preprečevanje kibernetskega kriminala ob zaostrovanjih med Rusijo in Ukrajino, ko se zdi celo, da smo na robu nove vojne.
Mediji so med temi vojaškimi zaostrovanji poročali tudi o kibernetskem napadu na več spletnih strani ukrajinske vlade. Gre za globalni napad, so na družbenem omrežju Facebook zapisali pri ukrajinskem ministrstvu za izobraževanje. Z ukrajinskega ministrstva za energijo pa so sporočili, da je preiskavo že prevzela posebna enota policije za kibernetski kriminal. Ukrajinske oblasti so odgovornost za obsežen kibernetski napad pripisale Rusiji. V Rusiji je bila na pogovorih ob Šketi tudi specialistka za kibernetski kriminal Anita Veternik.
Sporazum, ki so ga poimenovali Program o sodelovanju med Vrhovnim državnim tožilstvom Republike Slovenije in Generalnim državnim tožilstvom Ruske federacije za leti 2022–2023, pa sicer predvideva sodelovanje obeh držav na področju preprečevanja pranja denarja, kibernetskega kriminala in okoljske kriminalitete.
Svet EU omejuje, naše tožilstvo sodeluje
Dogovor o preganjanju kriminala z osebo, ki je na spisku hudih kršiteljev človekovih pravic sveta EU, ki jim je treba zamrzniti sredstva in onemogočiti poslovanje, pa je tudi sicer nenavaden dogodek in zaradi tega vreden pozornosti. Na spisek je Svet EU Krasnova dodal marca lani s tem pojasnilom:
Dokument o tem je objavljen v uradnem listu EU, ki je celoten dostopen tudi v slovenščini tukaj.
Med omejevalnimi ukrepi pa sicer ni posebej zapisano, da s posamezniki, ki jim morajo države Evropske unije zaradi hudih kršitev človekovih pravic zamrzniti sredstva in podobno, slovensko državno tožilstvo ne bi smelo sklepati sporazumov o programu sodelovanja.
Na vrhovnem državnem tožilstvu so zanikali, ko smo preverjali, ali odgovor, da bodo sporazum najprej poslali "pristojnim", pomeni zavrnitev, torej da nam vsebine programa ne bodo razkrili. Sporočili so nam, da ga bodo prej le poslali pristojnim institucijam. Neuradno ministrstvu za pravosodje. Po tem odgovoru ga torej nekoč morda še dobimo.
Za komentar obiska Škete v Moskvi smo prosili tudi pravosodno ministrstvo in vprašali tudi, zakaj minister ni odpotoval v Moskvo. Odgovor je bil takšen:
"Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je prejel vabilo za udeležbo na obeležitvi 300-letnice ruskega tožilstva. Glede poti vladnih predstavnikov v tujino se odloča na sejah Vlade RS, gradivo glede ministrove udeležbe na omenjenem dogodku na Vladi ni bilo obravnavano. Generalni državni tožilec se o udeležbi na dogodkih odloča samostojno."
47