Sreda, 31. 12. 2025, 6.36
2 uri, 6 minut
Še zadnji dan za podpis osebnega načrta oskrbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Stanovalci v sistemu dolgotrajne oskrbe bodo od 1. decembra, pri čemer položnice za december prejmejo januarja, plačevali le nastanitev in prehrano, oskrbe pa ne več.
Stanovalci v domovih za starejše, ki želijo biti od 1. decembra vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe in so oddali soglasje k prevedbi v novi sistem, imajo še danes čas, da podpišejo osebni načrt oskrbe. Na ministrstvu za solidarno prihodnost so za STA dejali, da si v teh dneh prizadevajo, da bi ga podpisali še tisti, ki jim to do zdaj ni uspelo.
Koliko je takih stanovalcev, na ministrstvu niso mogli povedati. Vsekakor pa vsakodnevno odstranjujejo ovire, zaradi katerih stanovalci domov za starejše še niso prispevali svojega podpisa. "Želimo si, da bi načrt podpisali vsi," je za STA dejala Ana Mravlje z ministrstva.
Tistim, ki bodo ostali v sistemu v okviru zakona o socialnem varstvu oziroma niso podpisali prevedbe za dolgotrajno oskrbo, se bodo stroški od 1. decembra dvignili. Tega dne so se namreč cene zvišale predvsem zaradi ukinitve državnega sofinanciranja dodatnih stroškov dela in kadra, ta strošek pa se je prelevil v cene. Dvig cen se po navedbah ministrstva giblje med 20 in 30 odstotki.
Stanovalci bodo po novem plačevali le nastanitev in prehrano
Osebni načrt oskrbe določa, katero od oblik pravic do dolgotrajne oskrbe bo upravičenec koristil. V skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi pomeni pogodbo med upravičencem in izvajalcem dolgotrajne oskrbe, s katerim se izvajalec zaveže, da bo upravičencu zagotavljal storitve v obsegu pravic iz dodeljene kategorije dolgotrajne oskrbe.
Stanovalci v sistemu dolgotrajne oskrbe bodo od 1. decembra, pri čemer položnice za december prejmejo januarja, plačevali le nastanitev in prehrano, oskrbe pa ne več. Znesek za nastanitev in prehrano skupaj je omejen z višino zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe, ki leta 2025 znaša 782 evrov. Ta kapica bo veljala za standardno namestitev, ki je dvoposteljna soba s souporabo sanitarij. Oskrba bo medtem plačana iz prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Po navedbah ministrstva za solidarno prihodnost bo treba za nastanitev in prehrano v standardni namestitvi plačati občutno manj, pri čemer bo znesek v povprečju nižji v razponu od 200 do 800 evrov mesečno.
Vse prevedbe vodi Center za socialno delo Ljubljana
Z željo, da bi bil prehod v novi sistem čim lažji, je DZ na predlog vlade novembra sprejel poseben zakon, po katerem postopek prevedb poteka centralizirano. Vse prevedbe vodi Center za socialno delo Ljubljana. Domovi so novembra zbirali soglasja za vstop v novi sistem, v decembru pa so pripravljali osebne načrte, ki jih stanovalci podpisujejo ob podpori strokovnih delavcev.
Najobširnejša faza dolgotrajne oskrbe, ki jo je predvidel zakon o dolgotrajni oskrbi iz leta 2023, se je začela 1. decembra. Uporabljati so se namreč začele določbe o pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Na ministrstvu so še pred uporabo omenjenih določb napovedali, da bo približno 20 tisoč ljudi, kolikor jih biva v domovih za starejše, v novi sistem prevedenih do konca leta. Pri tem so spomnili, da sta pogoj oddano soglasje k prevedbi do konca novembra in podpis osebnega načrta oskrbe do konca decembra.
Prva pravica, ki se je začela izvajati po zakonu o dolgotrajni oskrbi iz leta 2023, je bila pravica do oskrbovalca družinskega člana. Določbe o tej pravici so se začele uporabljati 1. januarja 2024. Sledila je pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, ki je v skladu z zakonom v uporabi od 1. julija. Takrat so hkrati začeli tako od delodajalcev kot delojemalcev in upokojencev pobirati obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Stanovalci domov za starejše bodo lahko od 1. decembra pod določenimi pogoji prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe. Za ljudi z oviranostjo v institucionalnem varstvu medtem tudi po 1. decembru velja ureditev iz zakona o socialnem varstvu. Še vedno pa lahko oddajo vlogo za prehod v dolgotrajno oskrbo, so na pristojnem ministrstvu pojasnili za STA.
Ljudje z oviranostjo, ki so uporabniki storitev institucionalnega varstva, tudi po 1. decembru ostajajo v okvirih zakona o socialnem varstvu, kar po zagotovilu ministrstva za solidarno prihodnost sledi zahtevam stroke ob pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi v letu 2023. Prevedbe uporabnikov z oviranostjo ne vidijo kot primerne, ker gre za drugačne potrebe in storitve kot za uporabnike storitev dolgotrajne oskrbe.
Ob pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi je stroka po njihovem pojasnilu opozorila, da bi bilo uporabnike storitev institucionalnega varstva v posebnih socialnovarstvenih zavodih in posebnih enotah kombiniranih zavodov, v varstveno-delovnih centrih in centrih za usposabljanje, delo in varstvo neustrezno prevesti v uporabnike dolgotrajne oskrbe. Ciljna skupina teh zavodov so namreč ljudje z oviranostjo, katerih potrebe se razlikujejo od potreb starejših.
"V primerjavi s starejšimi so umeščeni v oskrbo C, ki se razlikuje od oskrbe A in B, ki je namenjena oskrbi starejših v domovih za starejše," so pojasnili. Po njihovih navedbah je pri oskrbi C poleg osebja, ki je sicer navzoče v domovih, še več terapevtskega in rehabilitacijskega osebja, večji delež je tudi zdravstvenega osebja. Poleg tega ocenjevalna lestvica, s pomočjo katere odločajo o kategoriji dolgotrajne oskrbe in s tem o obsegu upravičenčevih pravic, ni prilagojena tej ciljni skupini, so poudarili.
Po njihovem pojasnilu se sistem dolgotrajne oskrbe razvija. "V trenutni fazi smo vanj vključili storitve institucionalnega varstva A in B, ne pa tudi storitve za 'invalide'," so navedli. Predvidevajo pa, da bo treba v prihodnjih fazah v razvoju sistema "najbrž slediti integriranju vseh storitev v en sistem, verjetno tudi za 'invalide'". Pri tem bo treba po njihovi oceni poskrbeti za ustrezen strokovni razvoj storitev in za sistemsko financiranje.
Kot so dodali, so se tako kot za stanovalce v domovih, ki po 1. decembru ostajajo v okviru zakona o socialnem varstvu, tudi za odrasle z oviranostmi v institucionalnem varstvu oskrbnine s 1. decembrom podražile. Tega dne so se namreč cene zvišale predvsem zaradi ukinitve državnega sofinanciranja dodatnih stroškov dela in kadra, ta strošek pa se je prelevil v cene. Dvig cen se po navedbah ministrstva giblje med 20 in 30 odstotki.
Vendar pa lahko vlogo za pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji podajo tudi ljudje z oviranostjo v institucionalnem varstvu, ki zdaj sodijo v okvir zakona o socialnem varstvu. Tako bodo po pozitivni odločbi postali uporabniki dolgotrajne oskrbe v instituciji. Ne morejo pa biti hkrati uporabniki institucionalnega varstva v posebnih socialnovarstvenih zavodih in upravičenci do dolgotrajne oskrbe v instituciji.
Na ministrstvu so dodatno opozorili, da mora oseba pred sklenitvijo osebnega načrta podati zahtevo za ukinitev oziroma za mirovanje primerljivih pravic, tako za ukinitev pravic do dodatka za pomoč in postrežbo ter institucionalnega varstva oziroma za mirovanje v primeru osebne asistence. Poleg tega se lahko osebni načrt sklene samo z izvajalcem dolgotrajne oskrbe, ki je vpisan v register izvajalcev dolgotrajne oskrbe.
Ljudje z oviranostjo med drugim bivajo v kombiniranih zavodih. STA objavlja tabelo kombiniranih zavodov, med katerimi so tudi nekateri domovi upokojencev (DU) in domovi starejših občanov (DSO), in števila oseb z oviranostjo po posameznem zavodu.
