Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
6. 11. 2019,
16.15

Osveženo pred

4 leta, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Orange 7,03

34

Natisni članek

Levica LMŠ ZZZS dopolnilno zdravstveno zavarovanje

Sreda, 6. 11. 2019, 16.15

4 leta, 5 mesecev

Konec sodelovanja vlade in Levice

Mesec: Odslej smo v polni opoziciji #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Orange 7,03

34

Koordinator Levice Luka Mesec je opozoril, da bi koalicija s sprejemom dopolnil povozila predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Padla je še zadnja domina, ugotavljamo, da je vlada dokončno prekinila sodelovanje in odstopila od dogovora z nami," je dejal Mesec in dodal, da za Levico odslej sporazum ni več obvezujoč. Premier Marjan Šarec je prepričan, da ni vlada tista, ki bi zapuščala Levico, ampak je lahko prej obratno.

Odbor DZ za zdravstvo je bil danes po napovedi koalicije, da bo vložila dopolnila, prekinjen. A v Levici ugotavljajo, da je koalicija pokazala svoje nestrinjanje s predlogom Levice, ob čemer je Mesec izpostavil zlasti namen solidarnostnega plačevanja zavarovanja.

Po besedah Mesca je tako danes padla še zadnja domina in je vlada dokončno prekinila sodelovanje z Levico. Med drugim je izpostavil še spremembe dohodninske lestvice, ukinitev dodatka za delovno aktivnost ter proračun.

Sporazum, ki so ga sklenili z vlado, tako po besedah Mesca za Levico ni več zavezujoč in so odslej v polni opoziciji.

Kot je po prekinitvi seje odbora dejal poslanec LMŠ Robert Pavšič, so po vseh pogovorih koalicije, Levice in pristojnih ministrstev poiskali "skupni imenovalec", ki so ga še lahko vnesli v svoj predlog dopolnil, s katerim bi "hitreje prišli do resnične ukinitve dopolnilnega zavarovanja in načrtovanja nadaljnjih ukrepov, ki jih je že napovedalo ministrstvo za zdravje".

S koalicijskimi dopolnili bi namesto finančnega vira, ki so ga predvideli v Levici, uvedli plačilo obveznega mesečnega pavšalnega prispevka v višini 29 evrov. Prispevek bi se lahko valoriziral enkrat letno. Zavezanci za njegovo plačilo pa bi bili tisti, ki danes plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje.

Koalicija svojo podporo predlogu Levice tako zdaj pogojuje s sprejetjem njihovih devetih dopolnil, s katerimi po besedah Pavšiča ukinjajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvajajo pavšalni prispevek.

Do takega načina postopanja koalicijskih strank je bil oster Mesec, saj so v Levici koalicijske stranke k pripravi dopolnil pozivali en mesec.

Šarec: Ne zapušča vlada Levice, prej obratno

Premier Marjan Šarec je prepričan, da ni vlada tista, ki bi zapuščala Levico, ampak je lahko prej obratno. Še preden je Mesec sporočil, da zanje sporazum o sodelovanju s koalicijo ni več obvezujoč, je Šarec v izjavi ponovil, da si želi nadaljnjega sodelovanja. Vladni mandat želi dokončati, a brez kompromisov ne bo šlo.

Šarec je v izjavi ob robu odprtja pohištvenega sejma v Ljubljani dejal, da je svoje, kar se tiče Levice, že povedal in da si sodelovanja ne želi prekiniti. Znova je obžaloval politiko ultimatov oziroma vsakokratnega zaostrovanja, saj ocenjuje, da se da v tišini in v nekem normalnem dialogu veliko narediti.

"Je pa res, da bi od Levice tudi pričakoval nekaj več potrpežljivosti, kajti veliko projektov smo izvedli skupaj in tudi ti projekti, ki se že izvajajo, so tudi v sodelovanju z Levico. Niso pa vsi njihovi projekti izvedljivi na ta način, kot si oni zamišljajo," je povedal.

"Politika je pač kompromis"

Poudaril je, da je LMŠ kot sredinska stranka pripravljena na kompromise in jih tudi sprejemajo. "Politika je pač kompromis, zlasti v demokraciji in zlasti pri manjšinski vladi," je dodal in spomnil, da ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja že pretekle večinske vlade z manj partnerji niso bile sposobne izpeljati. "Potem si ne smemo nič očitati, če tej manjšinski vladi to ne bo uspelo," je dejal. Obenem pa je poudaril, da ne obupuje, in ponovil, da lahko zakonodajo sprejmejo le, če bodo vsi vložili napor v iskanje kompromisa. "Če tega kompromisa ne bo, pač ne."

Glede nadaljnjega delovanja manjšinske vlade, ki ostaja brez formalizirane podpore Levice, je dejal, da morajo tako ali tako iskati podporo zunaj koalicije za vsak projekt oz. za vsak zakon, ki ga sprejemajo. Ob tem bi se mu zdelo nenavadno, da Levica ne bi tudi v prihodnje podprla vladnih zakonov, s katerimi se bo strinjala.

"Tam, kjer se stranke strinjajo s predlogi vlade, tam pričakujem, da jih bodo tako ali tako podprle, če mislijo, da je to dobro za državo. Tako da v tem trenutku ne vidim potrebe po podpisovanju sporazumov," je odgovoril premier na vprašanje o morebitnem podobnem povezovanju z NSi.

Proračunu bo potrebno podporo sicer zagotovila opozicijska SNS, a Šarec, kot pravi, ne bi rekel, da je vlada odvisna od glasov le te stranke, "odvisni smo od glasov vseh poslancev".

Šarec je komentiral tudi pobudo prvaka SD Dejana Židana o skupnem sestanku njegove stranke in Levice, da bi našli neko pot sodelovanja. Šarcu se zdi pobuda legitimna, ni pa prepričan, če bo uspela. "SD in Levica sta si nekoliko konkurenčni stranki, zato je Židan videl priložnost, da lahko doseže kompromis in da Levica še naprej sodeluje z vlado," je dejal.

Na vprašanje, ali bo vlada kljub razhodu z Levico končala mandat, pa je Šarec dejal, da je to "tako, kot bi me vprašali, ali me bo jutri povozil avto". "To je težko vedeti, sam imam načrt, da ta vlada deluje do konca, ker ne vidim razloga, zakaj ne bi. Vlada je izpeljala kar nekaj zakonov, kar se mene tiče, deluje, sam je zagotovo ne bom rušil. Ko bo sprejet proračun, res ne bo nobenega razloga, da bi vlado rušili," je ocenil.

A dodal, da je to odvisno od tistih, ki "danes radi sklicujejo novinarske konference in ves čas majejo barko na tak ali drugačen način". Ob tem se je spotaknil tudi ob dodatek za delovno aktivnost, katerega ukinitve ena izmed strank koalicije ni podprla. "In včasih je tudi na odborih vtis, kot da nismo v isti koaliciji. Potem je seveda težko kaj sprejeti," je dodal.

Levica je ostro nasprotovala tudi ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, sprejetje zakonske novele, ki je to uzakonila, pa je po vetu državnega sveta pod vprašajem. Šarec je veto pričakoval, kakšno bo glasovanje, pa ne more napovedati. 

Marjan Šarec in Luka Mesec
Novice Šarec Levico poziva, naj preneha s politiko ultimatov

Golubović še upa na sodelovanje pri posameznih projektih

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović obžaluje odločitev Levice. "Prepričan sem, da ko bomo prespali, bomo vsi videli, kako pomembno je sodelovanje," je dejal Golubović, ki verjame, da bodo na nekaterih projektih z Levico sodelovali še naprej. Upa, da tudi pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Zaradi odločitve Levice, da bo polnopravna opozicijska stranka, se po njegovem mnenju ne bo veliko spremenilo. "Vlada bo še vedno stabilna in tudi koalicija bo stabilno delovala," je zagotovil.

Na vprašanje, ali gre za začetek konca koalicije, pa je odgovoril, da je to začetek še večjega sodelovanja. Kot je poudaril, je bila LMŠ kot vodilna stranka v manjšinski vladi že sedaj zavezana k sodelovanju z vsemi. To po njegovih navedbah tudi krepi parlament in parlamentarno demokracijo, saj bodo zakoni in različne rešitve vedno sprejeti v nekem konsenzu in ne bo sprejeto le tisto, kar predlaga vlada. Koalicija in vlada pa bosta še naprej imeli prizvok leve sredine kot ob nastopu mandata, je prepričan Golubović.

Židan: Bili smo priče realizaciji scenarija, ki je bil narejen pred tedni

Predsednik SD Dejan Židan ob tem, ko je Levica danes zavrnila dopolnila koalicije glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, poudarja, da bi Levica, če bi imela iskrene namene, te sprejela z odprtimi rokami. "Bili smo priče realizaciji scenarija, ki je bil očitno narejen že pred tedni, in se je iskal samo razlog," je dodal.

"Naša politična ocena je, da so očitno znotraj Levice že pred časom ocenili, da bodo lažje pridobivali javno mnenje, če se radikalizirajo v celoti v opoziciji. Vem pa, da je to tek na kratke proge. Moramo se naučiti delovati vključujoče, tudi v politiki. Moramo se naučiti sodelovanja na daljše obdobje," je ob robu nocojšnje seje predsedstva stranke poudaril Židan.

Predsednik SD Dejan Židan ugotavlja, da ni nobene potrebe za predčasne volitve. | Foto: STA , Predsednik SD Dejan Židan ugotavlja, da ni nobene potrebe za predčasne volitve. Foto: STA , Dodaja, da je enostavno sodelovati s koalicijo, ko se zvišuje standard ljudi. Vendar, tako Židan, ni primerno, da se ustrašijo sprejemanja resnih ukrepov in prekinejo sodelovanje. "To je naša politična ocena, da je razlog odhoda Levice," je dodal Židan.

Vendar bo koalicija po njegovi oceni delovala naprej. Pričakuje, da se bodo koalicijske partnerice o novem stanju resno pogovorile. "Verjamem pa da skupaj zmoremo koalicijsko pogodbo, ki je kvalitetna, izpolnjevati še naprej," je povedal Židan in ugotavljal, da ni nobene potrebe za predčasne volitve.

Erjavec obžaluje odločitev Levice

Prvak DeSUS Karl Erjavec obžaluje odločitev Levice. "Politika je vedno kompromis in nikoli nobena stranka, če gre za koalicijske vlade, ne more doseči vsega, kar si je zastavila v programu," je navedel Erjavec in dodal, da je to možno le, če ima stranka sama 46 glasov v DZ.

Ob tem Erjavec pričakuje, da bo Levica, ki je odslej v polni opoziciji, podprla amandma glede enoodstotnega izrednega usklajevanja pokojnin ob pogoju 2,5-odstotne gospodarske rasti. Dodal je še ugotovitev, da bo morala vlada podporo za proračun za leto 2020 poiskati tudi v strankah opozicije.

Zorčič: Levica je glede izboljšanja odnosov s koalicijo držala figo v žepu

Po oceni vodje poslancev SMC Igorja Zorčiča je manever Levice, ki sporoča, da sporazum o sodelovanju z vlado ne velja več, pokazal, da se je ta stranka že pred časom odločila, da ne bo več sodelovala z vlado. Koalicija je pokazala dobro voljo, Levica pa je pri trditvah, da je pripravljena na izboljšanje odnosov, držala figo v žepu, meni Zorčič.

Kaj se bo dogajalo v prihodnje, ko bo Levica v polni opoziciji, je po besedah Zorčiča v prvi vrsti na LMŠ, saj njen predsednik Šarec vodi vlado, največja vladna stranka pa je tista, ki vodi pogovore z morebitnimi partnerji koalicije. Tako je v domeni LMŠ tudi premislek o tem, ali se bo s kom zdaj pogovarjala o sodelovanju ali ne.

Zorčič sicer meni, da bistvenih sprememb v političnem delovanju ne bo. Levica bi lahko zdaj, ko je sporazum z vlado ne zavezuje več, vložila tudi interpelacijo. Zorčič glede tega meni, da - vsebinsko gledano - ni razloga za nobeno interpelacijo.

Bratuškova: Levica nikoli ni bila hudo konstruktivna

Predsednica SAB Alenka Bratušek je spomnila na zadržke, ki jih je imela SAB do oblikovanja manjšinske vlade že od začetka. Obenem je ocenila, da Levica nikoli ni bila hudo konstruktivna.

Ponovila je, da bi se morali ob oblikovanju vlade potruditi in sestaviti močno vlado, ki bi lahko premikala velike stvari. "Če želiš delati velike in pomembne stvari, jih seveda kot vlada, kot koalicija, najprej moraš pripraviti in imeti v parlamentu trdno večino, da jih izpelješ," je poudarila.

Dodala je, da ima nalogo zagotavljati to večino v DZ nekdo drug. SAB se namreč po njenih besedah že od začetka ukvarja z vsebino bolj kot z dejstvom, da deluje v manjšinski vladi. Tako so po njeni oceni vendarle veliko stvari že naredili in premaknili naprej.

Glede odnosov v koaliciji pa posebne razlike od začetka pa do danes pravzaprav ne vidi. "Niso bili nikoli boljši ali pa nikoli slabši," je dodala.

Brane Golubović
Novice Predlog za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo LMŠ poslala partnerjem

Odbor za zdravstvo je danes nameraval obravnavati predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki odpravlja sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ga prenaša v obvezno zdravstveno zavarovanje. Novela Levice med drugim predvideva tudi uvedbo prispevka na kapitalske dohodke po stopnji 7,36 odstotka. Z zakonodajnimi spremembami bi po navedbah Levice Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zagotovili dodatna sredstva v vrednosti 566,3 milijona evrov.

Ne spreglejte