SDS in NSi v ustavno presojo novele zakona o zdravstveni dejavnosti

"Škoda je velika, s posledicami se dnevno srečujemo, učinki zakona slabijo in rušijo kolikor toliko delujoč sistem, priča smo odpovedim zdravnikov, dodatnim težavam z zaposlovanjem zdravnikov, vračanju koncesij in odhodom zdravnikov v zasebništvo in tujino," je dejala poslanka SDS Alenka Jeraj. Po njenih besedah je problematičen tako rekoč celoten zakon, v SDS in NSi pa so prepričani, da je v nasprotju z ustavo, slovensko zakonodajo in evropskim pravnim redom.

Novice V Slovenj Gradcu za zdaj ne bodo ostali brez zdravnikov #video

Jerajeva: Zakon je kriv za slabšanje stanje v primarnem zdravstvu

Kot je dejala Jerajeva, je zakon o zdravstveni dejavnosti kriv za slabšanje stanja v primarnem zdravstvu, saj omejuje mlade zdravnike specialiste, ki kljub pridobitvi zdravniške licence ne morejo odpreti zasebnih praks. Zakon je namreč določil, da morajo po zaključku specializacije imeti vsaj tri leta delovnih izkušenj na primarni ravni in pet let na sekundarni ali terciarni. Ob pomanjkanju zdravnikov je po njenih besedah to neresna zahteva.

Kot je dejala poslanka SDS Alenka Jeraj, je zakon o zdravstveni dejavnosti kriv za slabšanje stanja v primarnem zdravstvu. Foto: STA ,

Poleg tega se po njenih besedah koncesije z omejevanjem na določeno dobo ukinjajo, nove koncesije pa se ne razpisujejo več, čeprav bi tam, kjer ni dovolj zdravnikov, koncesije morali razpisati, a jih ne, saj zdravstveni dom potrebuje soglasje občine in ministrstva za zdravje, slednji pa koncesij, tako Jerajeva, več ne dovoljuje.

"To predstavlja težave tudi za javne zavode, saj do izteka prehodnega obdobja niso uspeli zaposliti tako imenovanih odgovornih nosilcev za vse vrste zdravstvene dejavnosti, ki jo izvajajo. Primanjkuje pediatrov, ortodontov in mnogih drugih specialnosti," je še opozorila poslanka SDS.

Novice Šabeder: Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju pripravljen do prihodnjega poletja

"Po evropski zakonodaji narava izvajalca dejavnosti ni pomembna"

Po njenih besedah zakon koncesionarje glede na javne zavode postavlja v še bolj neenak položaj, v tem primeru pa je spet vidna nastrojenost proti zasebnikom, "čeprav po evropski zakonodaji za opredelitev narave določene dejavnosti ni pomembna narava izvajalca dejavnosti, torej ali gre za javni ali zasebni subjekt, pač pa način, na katerega se dejavnost izvaja".

Jerajeva je pojasnila, da je nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc izumila nov izraz, da se javna služba izvaja kot negospodarska storitev splošnega pomena, kar ni določeno z nobenim zakonom, slovenski pravni red pa tega pojma ne pozna. Zakon po njenih besedah vsebuje tudi druge ustavno sporne omejitve izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Ministrstvo si je z njim naložilo vrsto obveznosti, ki jih ni izpolnilo. Za mnoge predpise, ki bi morali biti sprejeti, pa sploh ni določeno, kdo jih bo pripravil in v kakšnem roku.

Novice Srčni kirurg Klokočovnik iz UKC Ljubljana odhaja v Beograd

Poslanka SDS je spomnila, da je v postopku sprejemanje novele nasprotovala zdravniška zbornica in tudi drugi zainteresirani, prav tako je negativno mnenje k predlogu podala zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Ko je bila novela sprejeta, je bila sprožena referendumska pobuda, ki pa ni uspela. Na upravno sodišče je bilo po navedbah poslanke v povezavi z omenjenim zakonom že vloženih 500 tožb s strani zainteresiranih posameznikov.

Po zamenjavi vlade in odhodu Kolar-Celarčeve so po besedah Jerajeve od njenega naslednika Sama Fakina pričakovali popravke vsaj najbolj škodljivih določil, a se ni zgodilo nič. Sprememb oziroma popravkov tudi ni v načrtu aktivnosti ministrstva, ki jih je predstavil sedanji minister za zdravje Aleš Šabeder.