Četrtek, 4. 7. 2019, 17.25
4 leta, 9 mesecev
Srčni kirurg Klokočovnik iz UKC Ljubljana odhaja v Beograd
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,34
26
Srčni kirurg Tomislav Klokočovnik iz UKC Ljubljana odhaja na beograjski inštitut za kardiovaskularne bolezni na Dedinjah.
Srčni kirurg Tomislav Klokočovnik bo po odhodu iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana sodeloval z beograjskim Inštitutom za kardiovaskularne bolezni Dedinje. V ljubljanskem kliničnem centru ob tem zagotavljajo, da delo na področju srčne kirurgije v času njegove odsotnosti poteka nemoteno in po načrtu operacij, za kar skrbi ekipa osmih srčnih kirurgov.
"Vse informacije v zvezi z njegovim odhodom imamo iz medijev. Pričakujemo, da nas bo profesor Klokočovnik kontaktiral v prihodnjih dneh," so poudarili v UKC Ljubljana. V začetku tega tedna je namreč Tomislav Klokočovnik sprejel odločitev, da bo sodeloval z beograjskim Inštitutom za kardiovaskularne bolezni Dedinje.
Klokočovnik odhaja v Beograd
Klokočovnik je povedal, da bi z velikim veseljem še naprej operiral slovenske bolnike, saj v UKC Ljubljana dela že 34 let in še vedno čuti veliko pripadnost tej ustanovi, ki ga je izšolala in mu omogočila strokovni razvoj. Vodstvu bolnišnice je zato ponudil tri možnosti nadaljnjega sodelovanja.
Ena od njih je bila sodelovanje z UKC Ljubljana kot pogodbeni delavec, ki bi opravil okoli 200 najzahtevnejših operacij letno, druga pa je bila delitev kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja na dva oddelka, pri čemer bi Klokočovnik vodil enega od teh oddelkov, kirurgi in anesteziologi pa bi se sami odločili, kje bi delali. V okviru tretje možnosti je predlagal ustanovitev oddelka za minimalno invazivno srčno kirurgijo, ki bi ga vodil ter učil mlade domače kirurge in kirurge iz tujine.
Vodstvu UKC Ljubljana je Klokočovnik ponudil tri možnosti nadaljnjega sodelovanja, a vodstvo ni pristalo na nobeno od njih.
"Minimalno invazivna kirurgija srca predstavlja prihodnost v srčni kirurgiji. Razvili smo svojo, tako imenovano ljubljansko metodo, kjer pri zamenjavi aortne zaklopke ne prerežemo prsnice. UKC Ljubljana je postal učni center, učili smo že mnogo tujih kirurgov iz različnih držav Evrope, Azije in arabskih držav," je pojasnil Klokočovnik. A kot je dejal, vodstvo UKC Ljubljana nobeni od treh ponujenih možnosti ni prisluhnilo.
Več kirurgov in kardiologov zahtevalo njegovo razrešitev
Z njegovim predvidenim odhodom bodo učni center prestavili v Beograd. "Takojšen, preuranjen in nenačrtovan odhod bi pomenil, da svojega dela in svojega poslanstva, to je dokončno izučiti mlade kirurge številnih novih metod, ki bodo v prihodnosti zlati standard, ne bi končal. V tem vidim veliko izgubo za slovenske bolnike, saj nekaterih operacij ne bodo deležni in bodo še vedno operirani po klasični, precej bolj invazivni metodi, kjer se odpre celotni prsni koš," je ocenil srčni kirurg.
Klokočovnik, sicer tudi predstojnik oddelka za kirurgijo srca in ožilja, upa, da bo novi vodja oddelka v ljubljanski bolnišnici v "prvi meri dober človek, v duši zdravnik, ki bo strokovno kos celotnemu diapazonu operacij na srcu in ožilju z vizijo modernega razvoja srčne kirurgije".
Srčni kirurg je sicer že februarja napovedal, da se bo poslovil od dela v ljubljanskem kliničnem centru. Več kirurgov in kardiologov z oddelka za kirurgijo srca in ožilja je namreč takrat v kritičnem pismu nanizalo več očitkov zoper Klokočovnika in zahtevalo njegovo razrešitev. Očitali so mu tudi slabe delovne razmere, neplačane nadure, prevelike obremenitve in neracionalno porabo sredstev.
"Če obsodijo človeka, da ni v redu, ker dela največ, je to absurd nad absurdom"
"Jaz sem učitelj, moram operirati, ker druge kirurge tudi učim in sem najbolj naprošen kirurg od vseh, ker delam najtežje operacije. Če obsodijo človeka, da ni v redu, ker dela največ, je to absurd nad absurdom," je Klokočovnik takrat odgovarjal na očitke, da jemlje preveč bolnikov zase ter da ima njegovo proktorstvo za brezšivne srčne zaklopke prednost pred nujnimi operacijami.
Glede uporabe dražjih zaklopk pa Klokočovnik pravi, da je ta metoda prihodnost in bodo morali vsi tako delati. To so namreč edine zaklopke, ki jih je mogoče vgraditi brez prereza celotne prsnice, zaradi česar so bolniki tudi manj časa hospitalizirani. Takrat je opozoril tudi na nepravilnosti drugih zaposlenih na oddelku, na primer pregledovanje zdravih športnikov in uporabo vedno istih najdražjih naprav.
V UKC Ljubljana so njegove navedbe posredovali ustreznim službam, da jih raziščejo, a na poizvedbe STA, ali so te kaj odkrile, niso odgovorili.
26