Nedelja, 6. 10. 2019, 9.36
5 let, 2 meseca
Šarec odgovarja "vzgojitelju" Židanu in načitani Levici, ki pa "ji manjka prakse"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,10
34
Predsednik vlade Marjan Šarec se na družbenem omrežju Facebook odziva na kritike Levice o zadnjem dogajanju na političnem parketu, zaradi katerega je njen sporazum z vlado na trhlih temeljih, ter na pozive Dejana Židana k umiritvi razmer.
Ministrica Ksenija Klampfer je po mnenju Šarca prejšnji teden v DZ naletela na nespoštljiv odnos nasprotnikov ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
Levica je že dalj časa nezadovoljna z (ne)izpolnjevanjem sporazuma z vlado o prednostnih projektih, zadnje dni pa se jezi nad nekaterimi potezami vlade. Sodu sta dno izbila ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ki jo je odbor DZ za delo ta teden kljub drugačnim prizadevanjem Levice potrdil, ter sveženj davčnih sprememb, ki bodo po mnenju Levice koristile predvsem bogatim.
"Dogajanje na odboru je začetek konca sodelovanja s to koalicijo," je v petek dejal Luka Mesec in napovedal, da bodo organi stranke v od dveh do treh tednih odločali o usodi partnerstva, ki vladi Marjana Šarca zagotavlja večino v državnem zboru.
Včeraj se je na to temo oglasil predsednik SD Dejan Židan (tudi njegova stranka, omenimo, ukinitve dodatka za delovno aktivnost tako kot Levica ni podprla), ki je pozval k umiritvi strasti. "Če v prihodnjih dneh ne bomo vsi skupaj stopili koraka nazaj in se umirjeno pogovorili za skupno mizo, po nepotrebnem ogrožamo to koalicijo in vlado, ki je za Slovenijo koristna," je med drugim zapisal.
Poslanci Levice "načitani, inteligentni", a nimajo prakse
Ukinitev dodatka, razumljivo, podpira tudi gospodarski minister in predsednik SMC Zdravko Počivalšek. "Nekdo z denarno socialno pomočjo in varstvenim dodatkom ima lahko na voljo več sredstev kot nekdo, ki je za svojo pokojnino delal 40 let. Se vam zdi to prav? Meni ne," je zapisal na Twitterju.
Na vse to se je danes odzval Šarec, ki je v daljšem zapisu na Facebooku Židana označil za "vzgojitelja", v nadaljevanju pa svoje pisanje uperil predvsem proti Levici.
Ves odgovor Marjana Šarca objavljamo v spodnjem okvirju, tu pa je nekaj poudarkov:
- Obregnil se je ob to, da je po glasovanju o dodatku na odboru za delo Levica njegovo LMŠ obtožila, da paktira s SDS. "Hkrati je pa v preteklosti sama nekajkrat glasovala enako kot SDS. Razumi, kdor more."
- Zmotila ga je retorika, na katero je naletela ministrica Ksenja Klampfer.
Mene poslanci večkrat podučijo, kakšno vedenje se zame kot gosta v hramu demokracije spodobi. Vendar je tudi gostitelj dolžan izkazati spoštovanje gostu in tokrat je bila to ministrica.
- Poslance Levice, kot pravi, spoštuje, saj so načitani in inteligentni, večine tega pa "nikoli niso uporabili v praksi, saj nikoli niso želeli prevzemati funkcij in odgovornosti".
- V nadaljevanju je navedel nekaj podatkov, ki po njihovem mnenju nakazujejo potrebo po ukinitvi dodatka za delovno aktivnost. Opozoril je, da smo imeli v obdobju krize leta 2012 65 tisoč upravičencev do socialne pomoči, danes (po letih gospodarske rasti) jih imamo 91 tisoč. Socialna pomoč se je od uvedbe dodatka na delovno aktivnost zvišala z 230 na 402 evra, zato se danes skupaj z dodatkom nevarno približa minimalni plači. To, tako Šarec, povzroča past neaktivnosti. "Srečujemo se z opozorili centrov za socialno delo, da uslužbencem posameznikov ne uspe več motivirati za delo."
- Zapisal je, da LMŠ ni v interesu, da vlada pade. "Če pa se to slučajno zgodi in se sestavi drugačna vlada (kajti dvomim, da obstaja interes za predčasne volitve), se bo kdo drug moral vprašati, zakaj se je to zgodilo, ne mi."
Levica: Kdor dela za socialno državo, je proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost
Na zapis predsednika vlade so se odzvali v stranki Levica. Kot so sporočili, Šarec v kontekstu ukinitve dodatka govori o prostovoljcih, medtem ko bo ukrep najbolj prizadel revne zaposlene, ki so zdaj prejemniki tega dodatka, in njihove družine. Med najbolj prizadetimi bodo po njihovih besedah enostarševske družine in družine, kjer je zaposlen samo en starš. Z bistveno nižjimi prihodki bo po njihovih navedbah moralo preživeti deset tisoč gospodinjstev, med njimi več kot 1.200 enostarševskih, od tega šest tisoč zaposlenih posameznikov in staršev.
Ukrepi na področju zaposlovanja, ki jih predstavniki vlade navajajo kot protiukrepe ukinitvi dodatka, po navedbah Levice ne veljajo za večino prejemnikov, ki so že zaposleni in vključeni na trg dela. Za zadnje tudi ne drži navedba, da se jih bo z ukinitvijo dodatka motiviralo za delo, saj so že zaposleni.
Šarcu v Levici očitajo zavajanje tudi v delu, ko piše o drugih socialnih transferjih. Kot poudarjajo, to ne spremeni dejstva, da bodo družine z revnimi zaposlenimi in družine, v katerih je zaposlen le en starš, imele manjšo denarno pomoč in manjšo skupno vrednost pomoči, ko se upoštevajo vsi socialni transferji. (STA)
Zapis premierja Marjana Šarca
"Včeraj je dan minil v znamenju poziva predsednika DZRS in predsednika stranke SD, Dejana Židana, k umiritvi razmer v Državnem zboru. Poziv 'vzgojitelja' je bil naslovljen strankam koalicije in stranki, ki ni ne opozicija, ne koalicija, Levici. Na četrtkovi seji odbora, ki je trajala bojda 13 ur, je prišlo do napete situacije. Štiri koalicijske stranke so ukrepe ministrstva podpirale, SD in Levica pa ne. Nato je Levica stranko LMŠ obtožila, da paktira z SDS, ne da bi karkoli preverila. Hkrati je pa v preteklosti sama nekajkrat glasovala enako kot SDS. Razumi, kdor more. Ne mislim opisovati celotne razprave. Me pa čudi retorika, ki je bila uporabljena proti ministrici. Mene poslanci večkrat podučijo, kakšno obnašanje se zame, kot gosta v hramu demokracije spodobi. Vendar je tudi gostitelj dolžan izkazati spoštovanje gostu in tokrat je bila to ministrica. Poslance Levice spoštujem. So načitani, inteligentni, poznajo najnovejše trende, imajo znanje. Tukaj pa nastopi 'TODA'. Večino tega nikoli niso uporabili v praksi, saj nikoli niso želeli prevzemati funkcij in odgovornosti. Rajši so vedno povedali, kaj jih moti, praksa jim je tuja. Delovanje po načelu "jaz tebi lahko vse rečem, ti meni ne smeš, ker si minister, državni sekretar ali predsednik vlade, posledično pokvarjen in nezaupanja vreden" je zgrešeno. Enostavno ne vodi nikamor.
Ta vlada je ohranila višino denarne socialne pomoči in bo letos namenila cca 270 milijonov evrov za denarno socialno pomoč, kar je kar 125 milijonov več kot smo namenili leta 2012, v času največje krize. Vlada je tudi odpravila vse varčevalne ukrepe na področju družinske politike (porodniška je zopet 100 %, dvignil se je cenzus za štipendije).Glede ukinitve dodatka za delovno aktivnost pa je cilj ministrstva motivirati ljudi, da bi delali, ter hkrati bili polno pokojninsko in invalidsko zavarovani. Namreč prostovoljci danes delajo po par ur na dan, ne teče pa jim delovna doba, kar predstavlja veliko tveganje revščine v starosti. Prav tako želimo, da bi ljudje delali polni delovni čas, saj si bodo le tako lahko zagotovili dostojno starost. In ne držijo navedbe, da država varčuje na najbolj ranljivih skupinah. Denarna socialna pomoč ne sme biti stalni prejemek delovno aktivnega prebivalstva. Do nje morajo biti upravičeni samo tisti, ki s svojim delom ne morejo poskrbeti zase, za njih moramo poskrbeti, ostali pa si morajo svojo varnost zagotoviti z delom.
V času krize leta 2012 smo imeli 65.000 upravičencev do socialnih prejemkov, danes jih imamo 91.000. DDA (dodatek na delovno aktivnost) je bil vpeljan v našo zakonodajo v času največje krize, ko je bila denarna socialna pomoč (DSP) 230 €, danes je 402 € (74 % višja). DSP in DDA sta se nevarno približala minimalni plači in povzročila past neaktivnosti. Srečujemo se z opozorili CSD-jev, da uslužbenci posameznikov ne uspejo več motivirati za delo. Kar se tiče očitkov glede prostovoljstva, je treba povedati nekaj besed. V javnosti je bil izpostavljen primer matere prostovoljke. Največja nevarnost prostovoljskega dela je, da osebe delajo, niso pa pokojninsko in invalidsko zavarovane. Ne teče jim delovna doba. Prav tako vsi prostovoljci niso v enakem položaju. Upokojenka ali študentka prostovoljka imata lahko tudi nizko pokojnino oz. štipendijo, pa tega dodatka ne dobita, ker je DDA vezan samo na denarno socialno pomoč.
Matere samohranilke so upravičene do drugih socialnih transferjev (subvencija vrtca, subvencija malice, kosila, subvencija najemnine, oprostitev zdravstvenega zavarovanja, otroški dodatki, štipendije...). Moramo pa vedeti, da matere dobijo tudi preživnine od očetov, v tem primeru pa ne gre za samohranilke, temveč enostarševske družine. Če oče preživnine ne plačuje, se materi preživnina izplača iz preživninskega sklada. Če je oče umrl, ima otrok pokojnino. V primeru, da je oče neznan, mati prejme dodatek za enostarševsko družino, kar znaša 72 € na enega otroka, poleg tega pa še 30 % višje otroške dodatke. Torej, mati samohranilka z enim otrokom (če je oče neznan) prejme 1.180 € vseh transferjev.
Država ne bo privarčevala 16 mio na plečih revnih, kakor rada poudarja Levica, temveč jih bo namenila za javna dela. Nevladne organizacije in lokalne skupnosti bodo lahko te osebe zaposlile in jih primerno plačale. Prav tako bomo dodatna sredstva namenili še za druge ukrepe aktivne politike zaposlovanja (skupaj 90 milijonov, od tega je 60 milijonov evropskih sredstev.
To so samo nekateri podatki za lažje razumevanje. Seveda pa je pred nami sprejemanje proračuna za leti 2020 in 2021, kjer pa nekateri v koaliciji že napenjajo elastiko. Mogoče bi bilo dobro kdaj prevzeti ministrski resor, ki bi ustrezal tem zahtevam in potem ne bi bilo razkoraka med interesi države in stranke, ki ji pripadajo.
Na koncu koncev pa, stranka LMŠ je korektna in ne vlaga amandmajev, kadar je tako dogovorjeno in ji tudi ni v interesu, da vlada pade. Če pa se to slučajno zgodi in se sestavi drugačna vlada (kajti dvomim, da obstaja interes za predčasne volitve), se bo kdo drug moral vprašat, zakaj se je to zgodilo, ne mi.
Naj sklenem, kjer sem začel. Kadar meniš, da je nekaj pravilno, je treba vztrajati, tudi če si nekulturno popljuvan iz vseh smeri. Delamo za državo, ne zato, da bomo napenjali mišice, kdo se bo ljudem bolj prikupil. Ljudje radi slišijo lepe stvari, a vedno to ni možno. Včasih je tudi drugače, strela pa vedno udari v vrhove. Kdor želi biti na vrhu, v vladi, mora to prenesti, sicer je zanj bolj primerna opozicija v varni senci. Velja zlasti za tiste, ki ne vedo, kje bi bili.
Vsem želim lepo in predvsem umirjeno nedeljo!"
34