Po oceni DZ predlog pokojninske razprave primeren za nadaljnjo obravnavo

Predlog pokojninske reforme so podprli v Svobodi, SD, Levici in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza. Proti pa so glasovali v NSi in samostojni poslanec Miha Kordiš. Poslanci SDS, nepovezani poslanci iz vrst Demokratov in samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek pa so bili vzdržani.

Očitki na račun reforme

V več ur trajajoči razpravi je bilo iz opozicije med drugim slišati očitke, da ne gre za celovito reformo, temveč polreformo oziroma popravke obstoječe pokojninske zakonodaje, ki ne bo izboljšala položaja sedanjih in bodočih upokojencev. Pogrešali so tudi konkretne izračune in jasen odgovor, kaj načrtovane spremembe pomenijo za bodoče upokojence in kaj za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne.

"Šele ko bodo ti izračuni na mizi, bo mogoče o spremembah zakonodaje odločati tudi po vsebini," je poudaril Zvonko Černač (SDS). V opoziciji so bili med drugim kritični tudi do predlaganega podaljševanja obdobja za izračun pokojninske osnove, saj bodo zaradi tega pokojnine nižje, in do predlaganega načina usklajevanja pokojnin.

Pomen socialnega dialoga

Minister za delo Luka Mesec je izpostavil pomen socialnega dialoga pri sprejemanju reform. Poudaril je, da je bila pokojninska reforma usklajena s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, prepričan je tudi, da je socialni dialog v državi s tem dobil nov zagon. Če ni socialnega dialoga, je gospodarstvo na okopih, sindikati na ulicah, politika pa v blokadi, je izpostavil.

V razpravi se je naslonil na beseda direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marjana Papeža, da je pokojninski sistem kot tanker, ki se ga počasi obrača. "Ta tanker smo zdaj obrnili tako, da lahko z gotovostjo rečemo, da je pokojninski sistem na srednji in na dolgi rok ob obstoječih demografskih in ekonomskih kazalcih vzdržen in da bo zagotavljal vsaj približno take pokojnine, kot so danes," je poudaril Mesec.

Dogovor s sindikati

Spomnil je, da je bil temeljni del dogovora s sindikati tudi, da bodo na pet let opravili revizijo, ali je pokojninski sistem vzdržen in ali zagotavlja zadostno blaginjo zdajšnjim in bodočim upokojencem. Ta dogovor je ocenil kot velik pogajalski dosežek sindikatov.

Nepovezani poslanec Miha Kordiš pa je v obrazložitvi glasu dejal, da reforme ne bo podprl, saj meni, da je ta zasnovana kot varčevalni načrt na plečih delavcev in upokojencev. Kordiš se bo s svojimi somišljeniki tako pridružil pobudnikom referenduma iz vrst "delavske koalicije, ki je napovedala zbiranje podpisov za vlaganje referenduma," je dejal.

Kordiš nasprotuje dvigu zahtevane upokojitvene starosti na 67 let, prepričan je tudi, da bodo zaradi predlagane reforme pokojnine za približno deset odstotkov nižje. Prepričan je sicer, da bi dodatna sredstva za poštene pokojnine lahko zagotovili nosilci kapitala ali delodajalci, ki v pokojninsko blagajno plačujejo pol manj kot delavci.