Sreda, 10. 9. 2025, 4.00
2 tedna, 5 dni
Svetovni dan preprečevanja samomorov
Samomorilnost v Sloveniji: opozorilo o ranljivosti mladih in starejših
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,46
Strokovnjaki opozarjajo, da je zgodnje prepoznavanje stisk ključno pri preprečevanju samomorov.
Ko v Sloveniji umre otrok zaradi samomora, to pretrese celo državo. Taki primeri so v zadnjih letih opozorili, da so stiske mladih lahko veliko globlje, kot jih opazimo na prvi pogled. Čeprav je samomorilni količnik pri nas dolgoročno v upadu, izziv ostaja velik – prav zgodnje prepoznavanje sprememb pri posamezniku lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Ob tem pa statistika zadnjih let razkriva tudi širšo sliko, ki kaže, kje smo kot družba naredili korak naprej in kje še vedno nevarno zaostajamo.
Žal so v življenju ljudi tudi tako hude stiske, ki posameznika pripeljejo do točke, ko si vzame življenje. Posebej skrb vzbujajoči so primeri med mladoletniki, pri katerih se stiske, povezane s šolo, pričakovanji in lastnimi zahtevami, lahko poglobijo do skrajnosti. "Bodimo pozorni na vedenjske in čustvene spremembe, še posebej če so nenadne, intenzivne ali trajajo dlje časa," je v članku na Siol.net opozorila psihologinja Nuša Zadravec Šedivy. Ob tem je dodala, da se znaki pogosto zdijo kot del "normalnega najstništva", a so lahko pokazatelj hude stiske.
Tragični primeri mladostnikov pretresajo
Slovenijo so v zadnjih letih pretresale tragične novice o osnovnošolcih in osnovnošolkah, ki so si vzeli življenje. "Mladostniki so v obdobju, ko jih obremenjujejo razvojni, čustveni in socialni izzivi, današnji svet pa jim prinaša dodatne pritiske – od vpliva družbenih omrežij do negotovosti glede prihodnosti. Vse to lahko vpliva na duševno zdravje," poudarja psihologinja.
Osamljenost in občutek brezizhodnosti sta med dejavniki tveganja, a strokovnjaki poudarjajo, da je pomoč vedno dosegljiva.
Dodaja, da šola pogosto ni vir težav, temveč prostor, kjer se stiska prepozna in kjer lahko mladi dobijo pomoč: "Pomembno je, da šole poleg izobraževalnega poslanstva krepijo svojo vlogo kot podporno okolje, kjer je varno spregovoriti o težavah in poiskati oporo."
Opozorilo o previdnosti
Posebno občutljiva je starostna skupina otrok med 10. in 14. letom. Podatki za leto 2024 kažejo, da je bil samomorilni količnik v tej starosti višji od desetletnega povprečja, vendar strokovnjaki opozarjajo, da je interpretacija zaradi majhnega absolutnega števila primerov zelo zahtevna.
Na NIJZ ob tem poudarjajo: "Posebno previdnost – zaradi statističnih, predvsem pa zaradi pietetnih razlogov – velja izpostaviti v odnosu do podatkov, ki se navezujejo na starostno skupino od deset do 14 let. Število primerov v tej starostni skupini je nižje od pet in med posameznimi leti se zaradi nizkega števila absolutnih primerov dogajajo velika nihanja, ali v smeri prirasta ali v smeri upada. Spodbudno je, da je opazen trend upadanja ali stagnacije smrti zaradi samomora v tej starostni skupini."
Dodajajo, da k temu prispevajo številne preventivne dejavnosti v različnih sektorjih. "Preprečevanje samomora se namreč začne mnogo prej, preden težave sploh nastanejo. Gre za nalogo, ki se ji je treba posvečati skozi vse leto in ki zadeva celotno družbo," so še zapisali na NIJZ.
Samomori v Sloveniji 2020–2024 (absolutne številke)
| Leto | Skupaj | Moški | Ženske |
|---|---|---|---|
| 2020 | 369 | 295 | 74 |
| 2021 | 432 | 338 | 94 |
| 2022 | 402 | 321 | 81 |
| 2023 | 358 | 295 | 63 |
| 2024 | 363 | 275 | 88 |
Kako prepoznati znake duševne stiske?
Da bi lahko pomagali ljudem v stiski, je ključno, da prepoznamo opozorilne znake. Psihologi poudarjajo, da se ti pri različnih starostnih skupinah lahko kažejo različno, obstajajo pa tudi skupni vzorci, ki jih navaja NIJZ.
Samomorilnost in depresija sta v Sloveniji še vedno pereča tema, ki zadeva vse generacije.
Skupni opozorilni znaki samomorilnosti (NIJZ):
- grožnje o samomoru ("da si bo nekaj naredil/-a"),
- iskanje načinov, kako storiti samomor (npr. dostop do zdravil, orožja),
- govorjenje ali pisanje o smrti, umiranju ali samomoru, urejanje formalnosti (oporoka, bančni računi …),
- stanje brezupa, občutki ujetosti in brezizhodnosti,
- bes, jeza, maščevalnost,
- vključevanje v tvegane dejavnosti brez premisleka,
- povečana uporaba alkohola in drog,
- umik od družine, prijateljev in družbe na splošno,
- tesnoba, težave s spanjem ali pretirano spanje,
- opazne spremembe v razpoloženju, poslavljanje,
- odsotnost razlogov za življenje, pomanjkanje smisla.
Pri mladostnikih:
- padec šolskega uspeha in izostajanje od pouka,
- samopoškodovalno vedenje kot način lajšanja čustvene bolečine,
- patološka uporaba interneta in družbenih omrežij,
- umik iz vrstniških odnosov in zapiranje vase,
- občutek, da so drugim v breme.
Duševne stiske se pogosto kažejo skozi spremembe v vedenju in razpoloženju. Pomembno je, da jih pravočasno prepoznamo.
Pri odraslih:
- kronična utrujenost in izguba zanimanja za delo ali vsakodnevne obveznosti,
- povečana razdražljivost in nenadne spremembe vedenja,
- urejanje formalnosti (npr. pisanje oporoke, urejanje financ),
- povečana raba alkohola, pomirjeval ali drugih zdravil,
- zanemarjanje osebne higiene in družinskih obveznosti,
- ponavljajoče se izjave o brezsmiselnosti življenja.
Vsak posamezen znak duševne stiske še ne pomeni, da je oseba samomorilno ogrožena, a je vedno klic k pozornosti. Pomembno je, da se z osebo pogovorimo, pokažemo razumevanje in jo spodbudimo k iskanju strokovne pomoči. Preventiva se začne v odnosih – doma, v šoli, na delovnem mestu in v skupnosti. Samomor je mogoče preprečiti, če pravočasno prepoznamo stisko in ponudimo oporo, izpostavlja stroka.
Kam se obrniti na pomoč v primeru stiske?
Kadar je posameznik v hudi stiski, njegov izbrani zdravnik pa ni dosegljiv, se lahko obrne na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v kateri od psihiatričnih klinik. Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski številki 116 123. Telefon za otroke in mladostnike Tom je od 12. do 20. ure na voljo na številki 116 111. Od 19. do 7. ure je na telefonski številki 01 520 99 00 na voljo klic v duševni stiski. Društvo SOS-telefon za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja, je vsak dan 24 ur dostopno na telefonski številki 080 11 55.
