Ponedeljek, 15. 12. 2025, 16.13
1 ura, 20 minut
NIJZ: Gobavost ni zelo nalezljiva, v Evropi primeri redki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Gobavi bolnik. Fotografija je simbolična.
Gobavost ni zelo nalezljiva, v Evropi pa so primeri te bolezni v zadnjih desetletjih redki, so pojasnili na NIJZ, potem ko so na Hrvaškem potrdili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih. Tudi v Sloveniji po besedah infektologinje Mateje Logar endogenega primera ni bilo že več desetletij. Kot poudarja, je za okužbo potreben dolgotrajen stik.
Na Hrvaškem so primer gobavosti zabeležili pred približno desetimi dnevi na območju Splita. Kot so v nedeljo sporočili s hrvaškega zavoda za javno zdravstvo, so po postavitvi diagnoze takoj začeli terapijo in identificirali vse tesne stike bolnika. Po navedbah hrvaškega ministrstva za zdravstvo gre za tujega delavca iz Nepala, ki z družino že dve leti živi na Hrvaškem. Dva primera gobavosti so, prvič po 44 letih, potrdili tudi v Romuniji.
"Primer gobavosti ne predstavlja tveganja za skupnost"
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so danes pojasnili, da primer gobavosti na Hrvaškem ne predstavlja tveganja za skupnost, ker se bolnik zdravi, družina, ki ni okužena, pa je tudi prejela zaščito z zdravili. Kot so zapisali, se bolezen zdravi od šest do 12 mesecev z različnimi zdravili.
Ob tem so poudarili, da se osebe okužijo po dolgotrajnem in tesnem stiku z bolnikom, ki se ne zdravi. "Bolezen ni zelo nalezljiva. Zmotno je mišljenje, da se nas bo nekdo, ki ima gobavost, dotaknil, pa bomo tudi mi dobili gobavost," je v današnji izjavi poudarila tudi infektologinja s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Mateja Logar.
"Večina ljudi, četudi je v stiku z gobavcem, pravzaprav ne zboli"
"Velja namreč, da večina ljudi, tudi če je v stiku z ljudmi, ki imajo gobavost, pravzaprav ne zboli, nimajo te genetske predispozicije, da bi zboleli," je pojasnila. Pri tistih, ki zbolijo, pa je potreben zelo dolgotrajen, ponavljajoč se stik, je pojasnila. Po njenih besedah se gobavosti drži stigma iz obdobij v zgodovini, ko še ni bilo možnosti njenega zdravljenja. Danes gobavost zdravijo s protimikrobnimi zdravili v obliki tablet. Zdravljenje, ki je dolgotrajno, pa je zelo učinkovito, če zdravila jemljemo redno, zdravljenja ne prekinjamo, ne izpuščamo odmerkov in dokončamo predpisan režim zdravljenja, je poudarila.
Pri bolezni se po besedah Logarjeve pojavijo kožne spremembe. Ne gre za razjede ali izpuščaje, ampak koža postane trša, robovi so lahko nekoliko dvignjeni, na tem delu kože izpadejo dlake, hitro se pojavi izguba občutka. Kožne spremembe napredujejo počasi, gre za mesece oz. tedne, ko se te spremembe večajo, je pojasnila Logarjeva. Po njenih besedah obstaja več podtipov gobavosti, za vse pa velja, da se poleg prizadetosti kože zelo hitro pojavi prizadetost živcev.
Primeri gobavosti v Sloveniji v preteklosti
Bakterije, ki povzročajo gobavost, se razmnožujejo na sorazmerno nizkih temperaturah, do približno 34 stopinj Celjzija, kar pomeni, da jim je bolj všeč na perifernih telesnih delih, prstih, dlaneh, podlakteh, kjer je temperatura nekoliko nižja kot v centralnem delu telesa, je še navedla. Po navedbah Logarjeve endogenega primera v Sloveniji ni bilo že več desetletij. Pred približno 30 leti sta bila dva posamezna primera pri tujcih.
Bolezen pa je po navedbah NIJZ stalno prisotna v nekaterih državah Afrike, Južne Amerike, Azije ter na nekaterih Pacifiških otokih. Ker je v Evropi izjemno redka oz. izkoreninjena, v Sloveniji za gobavost nimamo pripravljenega načrta. Ker pa obstaja možnost vnosa okužbe iz endemičnih predelov, situacijo stalno spremljajo.
Postopek po odkritju gobavosti
V primeru pojava vnesene okužbe bi poskrbeli za zdravljenje bolnika, pregled in zaščito družinskih članov, tesnih kontaktov, obveščanje in druge ukrepe, so pojasnili. Kot pomembno so pri tem izpostavili izobraževanje zdravstvenih delavcev z namenom prepoznavanja bolezni in smernice za enotno obravnavo bolnikov.
