Samo od lani s to bolečino živi 371 družin #video

Video: Planet TV

Violeta Irgl je uspešna psihoterapevtka, ki se je morala pri devetih letih spoprijeti z izgubo očeta zaradi samomora. Ker je bila še otrok, se je travma vanjo močno vtisnila. "Oče je tisti, ki ti pomaga v svet, ki stoji za tabo, ti si ponosen na njega in on nate, reče ti, ej, draga moja hči pojdi v svet in zmagaj tam zunaj. Meni je to manjkalo. Ostaneta nemoč in strah," pripoveduje.

Ljudje o smrti ne govorimo radi

Svojo stisko je premagala z izobraževanjem, a trajalo je kar 20 let. Danes kot specialistka zakonske in družinske terapije na poti okrevanja pomaga drugim ljudem. "Če vas zanima, kaj se je zgodilo z menoj, kaj je moja bolečina in kako mi je hudo, potem vam bom povedala, če vas pa ne zanima, jaz s svojo bolečino ne bom prišla do vas, zato mislim, da je v Sloveniji tak molk," je prepričana.

Violeta Irgl je uspešna psihoterapevtka, ki se je tudi sama soočila s tragično z izgubo očeta. Danes pomaga drugim.

Ljudje o smrti ne govorimo radi, o samomoru svojcev pa še manj. In to je treba spremeniti, je jasna: "Izkušnje iz tujine so pokazale, da je pomembna pomoč v prvih 48 urah. Takrat je najhujša prizadetost, takrat je najtežje, takrat je šok največji in takrat je pomembno preprosto priti do družine in svetovati."

Do danes tega še nimamo

A čeprav so danes na voljo različne oblike pomoči, služb, ki bi bile usposobljene družini pomagati takoj, nimamo. Bogdan Dobnik, socialni delavec iz združenja Ozara: "Slovenija sprejema že toliko let nacionalni program, torej ključno strategijo za preprečevanje samomorov, za znižanje tega števila, a do danes tega še nimamo. To vsako leto ponavljamo in smo se tega že malo naveličali.

Bogdan Dobnik, socialni delavec iz združenja Ozara. V zadnjih 40 letih je pri nas zaradi samomora vsak dan brez bližnjega ostala več kot ena slovenska družina. Družine se pogosto vse življenje spoprijemajo z občutki krivde, stigme in sramu. Če ne ukrepamo dovolj hitro, se lahko tudi leta pozneje pojavijo hude težave.

Slovenija med desetimi državami z največ samomori

Prvo pomoč ponujajo na forumu Zavoda Med.Over.Net. Andreja Verovšek, vodja projektov Zavoda Med.Over.Net, pravi: "Odprli smo prav poseben forum za svojce, ki so izgubili bližnjega zaradi samomora, tam odgovarja strokovnjakinja, oseba z osebno izkušnjo, in hkrati daje strokovno pomoč."

Slovenija se še vedno uvršča med deset evropskih držav z največ samomori. Dobnik poudarja: Tako je na primer leta 1989 Slovenija imela najvišji indeks samomorilnosti, bilo je več kot 630 samomorov, če pogledamo lansko leto, pa je bilo samomorov 371. Kar je še vedno veliko število, trikrat toliko, kot jih umre v prometnih nesrečah. Ta številka se po našem mnenju še lahko zniža."

Leta 2006 si je s pištolo poskušal vzeti življenje

Poglejmo primer Američana Andyja Sandnessa. Njegova zgodba ima srečen konec. Leta 2006 si je s pištolo poskušal vzeti življenje. Odločitev je takoj obžaloval. Poskus mu je spodletel. Ostal je živ, a brez obraza. Lani je od darovalca prejel obraz in zdaj z optimizmom gleda v prihodnost: "Lahko stojiš v dvigalu in ni ti treba skrivati svojega obraza, ker bi te bilo strah, da boš prestrašil druge ljudi. Zdaj lahko žvečim hrano, sedim v restavraciji, res je neverjetno."

Srečen je, da je živ. Pri preprečevanju samomorov lahko pomagamo vsi. Če se družaben človek izolira; če si pripravlja prtljago, pa ni nikamor namenjen; če govori o tem, da je naveličan in da bi bilo na svetu bolje brez njega, piše oporoke ali poslovilna pisma, ga je treba jemati resno.

V zadnjih 40 letih je pri nas zaradi samomora vsak dan brez bližnjega ostala več kot ena slovenska družina.

"Samomorilna težnja je težava, ki pa je tudi rešljiva ob ustrezni pomoči, da človek torej dovolj hitro dobi pomoč," meni Dobnik.

Službe, ki bi svojcem lahko pomoč ponudile takoj, so zato nujne, so jasni sogovorniki.