Sobota, 3. 6. 2023, 14.36
10 mesecev, 2 tedna
Saje v Kočevskem rogu poudaril nujnost sprave in poprave krivic
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,62
Saje je spomnil, da je vlada pred kratkim ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ob tem pa poudaril, da jim ni mogoče odvzeti ali ukiniti spomina na žrtve in krivice.
Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je danes potekala spominska slovesnost z mašo. Mašo je vodil predsednik SŠK in novomeški škof Andrej Saje. V nagovoru je opozoril na nujnost sprave in poprave krivic ter poudaril, da je "prihodnost pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse".
Predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Saje je spomnil, da je namen vsakoletnega srečanja pri breznu pod Krenom molitev za pokojne ter spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. "Sprava in odpuščanje sta Božje delo, ki pa ju ni mogoče udejanjiti brez človekovega sodelovanja in odpovedi zlu. Za to so potrebni odločitev, stalen napor in sodelovanje vseh," je poudaril.
Molitev za spravo morajo po besedah škofa "nujno spremljati tudi ugotovitve zgodovinskih dejstev in poprava krivic", pri čemer pa pravičnosti "ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev". "Za to so odgovorne pristojne državne službe in posamezniki. Prosim jih in pozivam, da opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne človeške osebe ne glede na njihovo politično prepričanje, vero ali raso," je pozval.
"Brez spomina ne bomo mogli naprej"
Spomnil je, da je vlada pred kratkim ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ob tem pa poudaril, da jim ni mogoče odvzeti ali ukiniti spomina na žrtve in krivice. "Ovrednotenje preteklosti je stvar duhovne higiene. Brez spomina ne bomo mogli naprej in tudi ne bomo zdravo rasli kot narodna in državna skupnost," je pozval.
Škof meni, da je prihodnost pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse: "Sprava je osebno dejanje in je ni mogoče zapovedati z ukazom. Zanjo se je treba odločiti in si vztrajno prizadevati za njeno uresničitev. Čeprav so bile krivice storjene na obeh straneh, je treba priznati, da je breme njihove krivde različno. Krivic posameznikov na eni in strukturnega nasilja oblasti na drugi strani med seboj ni mogoče primerjati."
Še vedno ni odgovora, kjer bodo pokopane žrtve pod Macesnovo gorico
Spomnil je, da v državi še vedno ni dogovora, kje bodo pokopane žrtve iz bližnjega brezna pod Macesnovo gorico. "Zakaj nam pri nas do danes ni uspelo priti do skupnega dogovora o tem, kje bodo te žrtve dostojno pokopane? Čemu se nekateri bojijo kosti pokojnih in jih je strah posmrtnih ostankov izpred 78 let? Čemu ne dopustijo, da bi se pobiti pokopali na ustrezen in dostojen kraj spomina," je vprašal. Menil je, da bi bilo najustreznejše mesto za pokop ljubljansko osrednje pokopališče na Žalah, kjer so že pokopani druge žrtve vojn in vojaki različnih narodnosti, tudi okupatorski vojaki.
Po maši je sledil kulturni program Nove Slovenske zaveze, v okviru katerega je zbrane nagovoril pravnik Andrej Fink. Poudaril je, da so bili povojni poboji sad človeške podlosti ter nekaterih združb in ljudi z imeni in priimki. "Osebno je bilo že vse gorje odpuščeno. Osebnih krivcev danes tudi ni več, vendar iz nadnaravnega, družbenega, državnega vidika ne more biti vse kar tako pozabljeno, kot da se ni nič zgodilo. Nerazčiščena preteklost bremeni sedanjost in ji onemogoča zdravo pot naprej," je dejal.
Slovesnosti sta se med drugim udeležila nekdanji predsednik republike Borut Pahor in predsednik SDS Janez Janša. Oba sta k obeležju ob breznu položila venca. Venec je v imenu države položila tudi častna garda Slovenske vojske.
