Sreda, 11. 9. 2019, 14.15
4 leta, 7 mesecev
S pozivom poslancem želijo preprečiti globok rez v socialno državo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,06
Inštitut 8. marec je po e-pšošti prejel več pričevanj o stiskah ljudi, ki delajo, a nimajo dovolj za preživetje.
Predstavniki Inštituta 8. marec so v DZ danes predali poziv proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, ki so ga podprli s spletnimi podpisi in zgodbami posameznikov. Vladni predlog ukrepa bo danes obravnaval odbor DZ, v inštitutu pa svarijo, da gre za globok rez v socialno državo, ki bo škodoval tistim, ki delajo in nimajo dovolj za preživetje.
Kot je v izjavi novinarjem pred DZ dejala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, v pozivu vladi in poslancem, ki bodo o tem odločali, pojasnjujejo, da je ukinitev dodatka za delovno aktivnost nedopustna in poglablja razlike med bogatimi in revnimi.
Prek elektronske pošte se jim je po njenih besedah oglasilo in se podpisalo več kot 700 oseb. Ob tem jih je presenetilo, da niso prejeli le podpisov, pač pa življenjske zgodbe in pričevanja o življenjskih stiskah ljudi, ki delajo, pa nimajo dovolj za preživetje. S tem ukrepom bodo ostali še brez okoli 200 evrov, je pojasnila Kovačeva.
"Ukinitev dodatka za delovno aktivnost je nedopustna in poglablja razlike med bogatimi in revnimi," je dejala direktorica društva Nika Kovač.
Ukinitev bo močno poslabšala življenja mater samohranilk in gospodinjstev z nizkimi dohodki
Kot so prepričani v inštitutu, bo ukinitev dodatka za delovno aktivnost močno poslabšala življenja mater samohranilk in drugih gospodinjstev z nizkimi dohodki, v katerih je zaposlena le ena odrasla oseba. Po njihovih ocenah bo imel ukrep konkretne antisocialne posledice, saj da bo socialno pomoč izgubilo ali pa se bo znižala več kot 4600 družinam, v katerih je vsaj ena oseba zaposlena za več kot 128 ur mesečno.
Opozorili so še, da enostarševske družine predstavljajo četrtino vseh družin v Sloveniji, v 80 odstotkih so to matere samohranilke z otroki. Vsaka četrta enostarševska družina po njihovih navedbah živi pod pragom tveganja revščine.
Ministrstvo: Dodatek ne spodbuja k zaposlovanju
V Inštitutu 8. marec so po besedah Kovačeve zgroženi, da želijo v DZ "na tiho" sprejeti ta zakon in da se "ministrstvo za socialo izogiba kakršnim koli izjavam".
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je sicer v torek predstavilo višino transferjev in olajšav, ki jih bodo po ukinitvi dodatka za delovno aktivnost prejemali nekateri tipi družin. Sporočili so tudi, da po njihovi oceni dodatek ni več učinkovit, saj da v času gospodarske rasti in pomanjkanja delovnih mest ne spodbuja k zaposlovanju.
Proti nameri za ukinitev dodatka so se že izrekli v Levici in SD.
Dodatek za delovno aktivnost je del denarne socialne pomoči, in ne samostojni prejemek. Dobijo ga lahko osebe, ki so delovno aktivne in zaprosijo za denarno socialno pomoč, pri tem pa izpolnjujejo pogoje za prejem te pomoči.
Kot delovno aktivne osebe se štejejo zaposlene osebe, osebe, ki opravljajo dejavnost, osebe, ki so vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in programe psihosocialne rehabilitacije, katerih cilj je zaposlitev, družinski pomočnik po zakonu, ki ureja socialno varstvo, osebe, ki so upravičene do delnega plačila za izgubljeni dohodek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva, osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo, ter osebe, ki so vključene v zaposlitveno rehabilitacijo.
