RTVS Golobu: Niste parlamentarna stranka

Obe stranki, ki v času prejšnjih volitev še nista niti obstajali, sodelovanje v glavnih soočenjih v boljših terminih zahtevata, ker imata na svojih kandidatnih listah tudi poslance, ki niso bili izvoljeni kot zastopniki teh dveh strank. V parlamentu Gibanje Svoboda in Naša Dežela zaradi tega tudi nimata svojih poslanskih skupin, ki bi zastopali ti dve stranki. Za Goloba na volitvah kandidirata člana poslanske skupine strankarsko nepovezanih poslancev Janja Sluga (prej SMC), ki bo kandidirala v Celju, in Jurij Lep (prej DeSUS), ki bo kandidiral v Rušah. Že ime skupine pove, da ne zastopata strank. V parlamentu ta poslanca uradno ne zastopata Golobove stranke, ki jo je pred letom ustanovil kot Z.dej Jure Leben, ko je moral odstopiti kot minister iz vlade Marjana Šarca zaradi afere Maketa. Tudi Leben je bil iz SMC.  

Novice Robert Golob je postal novi Leben

Za Našo deželo bosta na volitvah kandidirala nekdanja poslanka SMC, zdaj nepovezana poslanka, Mateja Udovč in poslanec Branko Simonovič, ki je član poslanske skupine DeSUS. Tudi Naša dežela v parlamentu uradno nima poslanske skupine ali poslancev, ki bi jo zastopali.

Celoten daljši odgovor RTVS na pritožbo Gibanja Svoboda Roberta Goloba, ki zase zahteva status parlamentarne stranke, je takšen:

"RTV Slovenija je pravno utemeljila odločitev, da se Gibanje Svoboda v volilnih soočenjih 2022 uvrsti med tako imenovane neparlamentarne stranke, in odgovorila na pomisleke glede različnih časovnih terminov predvajanja predstavitev parlamentarnih in neparlamentarnih strank. Odločitev, da se Gibanje Svoboda v volilnih soočenjih 2022 uvrsti med tako imenovane neparlamentarne stranke, je RTV Slovenija utemeljila na podlagi vseh relevantnih pravnih virov, javno dostopnih podatkov in vseh navedb Gibanja Svoboda. Pomisleki glede različnih časovnih terminov predvajanja predstavitev parlamentarnih in neparlamentarnih strank po mnenju RTV Slovenija niso upravičeni, saj 12. člen ZRTVS-1, ki ureja zagotovitev brezplačnega programskega časa političnim strankam med volilno kampanjo, ne vsebuje nobenih zahtev glede terminov, kar pomeni, da je to programska odločitev in s tem predmet uredniške avtonomije. Gibanje Svoboda glede na javno znane podatke in njihove navedbe ni bilo izvoljeno ne v Državni zbor RS ne v Evropski parlament, prav tako pa Gibanje Svoboda ni pravna naslednica parlamentarne stranke, zaradi česar se ga po zakonsko določenih merilih v volilnih soočenjih na RTV Slovenija ne more šteti za parlamentarno stranko. Pri tem je RTV Slovenija upoštevala mnenja Zakonodajno pravne službe Državnega zbora RS, ustavno sodno prakso ter druge pravne vire. Glede navedbe, da naj bi bilo Gibanje Svoboda 'zastopano v državnem zboru' prek dveh poslancev, ki sta dejansko člana stranke in kandidata na listi stranke za volitve poslancev v državni zbor, ki bodo 24. 4. 2022, je treba ugotoviti, da pojem 'zastopanosti v državnem zboru' v skladu z relevantnimi pravnimi viri ni izpolnjen v primeru, ko se novoustanovljeni stranki pridružita dva poslanca, ki sta na zadnjih državnozborskih volitvah kandidirala na kandidatni listi druge stranke, pri čemer s to drugo stranko ni zatrjevanega in izkazanega kakršnegakoli pravnega nasledstva ali kakršnihkoli drugih povezovalnih okoliščin, ki bi v javnosti kazale na to, da gre za isto stranko ali del stranke. Glede druge navedbe, da bi RTV Slovenija morala upoštevati 'očitno kotacijo (stranke) in njen pomen v javnomnenjskih predvolilnih raziskavah, ki jih je naročila RTV Slovenija' pa je RTV Slovenija ugotovila, da ne 12. člen ZRTVS-1 ne Pravila ne noben drug relevantni pravni vir ne predvidevajo 'tehtanja pomena' posamezne stranke na naslednjih državnozborskih volitvah. Velja ravno nasprotno: RTV Slovenija mora v skladu z 12. členom ZRTVS-1 zagotoviti enako obravnavo vseh parlamentarnih strank in enako obravnavo vseh neparlamentarnih strank. Gibanje Svoboda oporeka tudi terminskemu planu predstavitve parlamentarnih strank v primerjavi z neparlamentarnimi. RTV Slovenija v zvezi s tem pojasnjuje, da je pri umeščanju predstavitve političnih strank v svojih programih dolžna upoštevati 12. člen ZRTVS-1, sicer pa se vsebine v programe umeščajo v skladu s strokovno programsko presojo in uredniško avtonomijo. 12. člen ZRTVS-1 določa delitev programskega časa v razmerju 2/3 : 1/3 ZRTVS-1 (parlamentarne : neparlamentarne stranke) in hkrati zahteva, da so predstavitve neparlamentarnih strank terminsko ločene od predstavitev parlamentarnih strank (3. odstavek 12. člena ZRTVS-1). 12. člen ZRTVS-1 torej ne določa, da bi morale biti predstavitve parlamentarnih in neparlamentarnih strank v enakih ali 'enakovrednih' terminih. Morebitna programska odločitev, da se predstavitvam parlamentarnih strank namenijo 'boljši' termini (pri čemer RTV Slovenija poudarja, da ni enoznačnega kriterija, kaj je 'boljši' in kaj 'slabši' termin) kot neparlamentarnim strankam, bi lahko bila celo programskostrokovno utemeljena, saj je zanimanje javnosti (gledalcev televizije) za predstavitve parlamentarnih strank praviloma večje, kot je zanimanje za predstavitve neparlamentarnih strank.

Radiotelevizija Slovenija, javni zavod"