Petek, 11. 8. 2023, 22.07
1 leto, 2 meseca
Remec: Občine pogosto delajo vse preveč po domače
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,87
Zavedati se je treba, da gre pri sanaciji naravne nesreče v takšnem obsegu za zelo dolg proces. Najprej je šlo le za reševanje življenj, sedaj se nazaj vzpostavlja osnovno infrastrukturo, postavlja se začasne mostove in obnavlja uničene ceste.
Obnova in gradnja hiš, ki bodo nadomestile tiste, uničene v poplavah, ne bo mogoča čez noč, a je kratkoročno na voljo več rešitev. Ljudje, ki so izgubili streho nad glavo. Trenutno to rešujejo s pomočjo sorodnikov, sosedov, humanitarcev, nekateri tudi s pomočjo druge nepremičnine, ki jo imajo v lasti. "Stanovanjski sklad je dal na razpolago približno 200 nezasedenih stanovanj, ki bodo v kratkem vseljiva. Od tega jih je približno 150 oskrbovanih v Slovenj Gradcu in Mariboru, preostalih 50 pa je nezasedenih neprofitnih stanovanj na več lokacijah. Verjetno jih bodo nekaj dala na razpolago tudi ministrstva za javno upravo, obrambo in notranje zadeve, ta imajo prav tako na različnih lokacijah stanovanja, ki vsa verjetno niso obnovljena, a so vseeno uporabna," je dejal Črtomir Remec, direktor republiškega stanovanjskega sklada (SSRS) in predsednik Inženirske zbornice Slovenije.
Slovenija je na nogah, nadaljujejo se siloviti sanacijski napori po katastrofalnih ujmah, vrstijo se zaveze k finančni in drugačni pomoči. Tako je tudi predsednik vlade Robert Golob dejal, da so bile občine pozvane, da zagotovijo varna in protipoplavna zemljišča, na katerih bodo kar najhitreje postavljene nadomestne gradnje, četudi za ceno sprememb pravil v postopkih.
"Kratkoročno naj bi občine, zlasti tiste, kjer je veliko uničenih hiš, v svojih okvirih zagotovile zemljišča, na katerih bo mogoče namestiti tudi začasne bivalnike, ki jih trenutno zaradi sezone še primanjkuje, tistih iz sistema zaščite in reševanja pa ni dovolj," je dodatno pojasnil Remec. "Seveda pa se bo moral marsikdo preseliti iz svojega kraja, saj so začasne namestitve na različnih lokacijah in v različnih velikostih, ampak verjamemo, da se bodo ljudje znali prilagoditi okoliščinam," je še dodal Remec.
Čudežnih rešitev ni, predolgo smo se požvižgali na varnost
Treba se je zavedati, da je večina uničenih in poplavljenih hiš na problematičnih območjih, ta bodo takšna tudi naprej. Zato je zdaj nujno razmisliti, ali ima smisel še tretjič obnavljati objekt na isti lokaciji in ali ne bi bilo bolje določenega dela naselij prestaviti drugam.
Tudi v tem kontekstu se govori o nadomestni gradnji, ko občina zagotovi komunalno opremljena zemljišča, kjer se postavijo nadomestne hiše. "Seveda pa je pogoj, da bodo to lokacije, ki bodo varne tako z vidika poplav kot plazov. V preteklosti se je te vidike hudo zanemarjalo. Ljudje so gradili, kjer so si zamislili, in za to so dobili gradbeno dovoljenje. No, nekateri ga niti niso dobili, ampak so gradili na črno. Zdaj ima marsikdo težavo, med drugim tudi zato, ker zavarovalnica ni hotela zavarovati črne gradnje," pojasnjuje sogovornik.
Nekoč so ljudje postavljali hiše tam, kjer so iz izkušenj prednikov vedeli, da je varno, danes pa vse prepogosto tam, kjer je po naključju prazen prostor ali pa je najceneje.
Občine so po zakonu o urejanju prostora dolžne zagotavljati zemljišča za stanovanjsko preskrbo, a jih večina tega ne počne. Remec upa, da bo prevladal pristop, ki ga napoveduje premier Golob, da je treba zagotoviti primerne lokacije in hkrati upoštevati strategijo prostorskega razvoja, da se poseli tam, kjer je potrebno, smiselno in varno.
Sanacija naj bo hitra, a naj vključi stroko
Treba je pohiteti, hkrati pa tudi razmisliti o najbolj učinkovitem načinu sanacije. "Seveda kmetij ni mogoče prestavljati v mesta. In prav je, da je podeželje poseljeno, ampak včasih bi bilo bolj smiselno prestaviti vas kot pa na primer vztrajati pri sanaciji plazu," meni Remec.
V Sloveniji je prostorsko načrtovanje že dolga leta pomanjkljivo, opozarjajo strokovnjaki z Inženirske zbornice Slovenije in Zbornice za arhitekturo in prostor. V dopisu sta obe zbornici vladi ponudili podporo pri odpravljanju posledic poplav.
"Seveda obstajajo hidrološke, geološke in druge relevantne študije o terenu, a podatki niso zbrani v enotnem informacijskem sistemu, s čimer bi bili mnogo bolj pregledni in učinkoviti," pravi Remec.
Številne občine tudi nimajo sprejetih prostorskih načrtov, delajo z začasnimi načrti, polnimi izjem, ki pa so se zdaj izkazale za težavo. Kot je še dodal Remec: "Stroke je v Sloveniji več kot dovolj, ampak radi iščemo luknje v zakonih ter pravilnikih in jih izigravamo."
Hitrost postopkov odvisna tudi od akterjev
Predsednik vlade Golob je dejal, da bo država nadomestno gradnjo po poplavah pospešila, pa čeprav bi morala zato spremeniti pravila. Pridobivanje gradbenih dovoljenj traja čisto predolgo, je dejal premier med predstavljanjem ukrepov za obnovo.
Kaj bi bilo treba spremeniti in kako? "Sam sem prepričan, da nimamo slabih zakonov, le izvajamo jih ne. Slediti bi jim morali v dobri veri in pozitivno, ne pa iskati lukenj, pomagalo bi tudi, če bi bil vsak uradnik na občini pripravljen proaktivno pomagati, ne pa samo zavračati vlog. Po drugi strani pa so tudi vlagatelji pogosto površni in nedosledni, pol dokumentov jim manjka, zato se postopki pogosto zelo zavlečejo," pojasnjuje direktor sklada.
Bi bilo mogoče poenostaviti postopke še kako drugače, morda s skrajšanjem določenih rokov? "Ne bi rekel. Tako smo že velikokrat poskušali, ampak so se navadno tam, kjer se je skrajšal postopek, hitro pokazale nove, drugačne težave. Vemo tudi, da v marsikateri občini nimajo prostorskih načrtov zato, ker lahko tako delajo bolj po domače. Največ bi naredili, če bi pravila in zakone dosledno upoštevali na obeh straneh, tako na vlagateljski kot uradniški. Da ne bo več pomembno le, da boš dobil gradbeno dovoljenje, ampak da boš dobil dovoljenje za varno gradnjo," poudarja Remec.
Na hitro najbrž ne bo šlo. Umeščanje zemljišč v prostor je sistemsko zahtevno in navadno traja nekaj let, zato predsednik slovenske inženirske zbornice poudarja, da bo proces nujno potreboval medresorsko usklajevanje med več ministrstvi.
