Torek, 23. 5. 2023, 6.07
11 mesecev, 1 teden
Alojz Ihan svari: To je nujen obrat, ki ga moramo storiti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,50
23
Predstavniki stroke, politike in interesnih združenj so na Brdu pri Kranju razpravljali o prihodnosti zdravstva. K razpravi jih je povabila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki si želi pomagati poiskati "strateške usmeritve in na njih poenotiti politike, da bo nujni proces zdravstvene reforme tekel čim bolj učinkovito, poenoteno in nemoteno". "Nujen je obrat v preventivno medicino. A ta ne deluje, če ni zaupanja v medicino," je na posvetu dejal zdravnik Alojz Ihan.
"Doseči moramo soglasje, kako v javnem zdravstvenem sistemu zagotoviti pravočasno, kakovostno in dostopno zdravstvo za vse. Hkrati pa pričakujem, da se bo kršenje človekovih pravic državljank in državljanov, ki nimajo urejenega dostopa do zdravstvenih storitev oziroma osebnega zdravnika, čim prej uredilo," je v uvodnem nagovoru na prvem predsedničinem forumu, ki je potekal na temo zdravstva, povedala predsednica Nataša Pirc Musar.
Pozorno sem poslušala razpravo na #Predsedničinforum. 👉Sodelovanje, solidarnost in konsenz vodijo do dostojanstva slehernega posameznika. Potrebujemo dober zdravstveni sistem, da bo naša družba zdrava in tudi srečnejša. Iskreno verjamem, da je to temelj družbe in zato si… pic.twitter.com/ZDSBaCLiXI
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) May 23, 2023
Celotno razpravo si lahko ogledate na spodnji povezavi:
Pirc Musarjeva: Slovenija si zasluži več in bolje
Spomnila je, da je odprtih vprašanj veliko, na mizi so analize, ugotovitve strateških svetov, priporočila in mnenja različnih institucij, društev, strokovnjakov, posameznikov, izvajalcev in uporabnikov. Poudarila je, da je nujno poenotiti stališča in začeti uvajati vse ukrepe, ki vodijo k večji varnosti za paciente in k večji kakovosti njihove obravnave.
"Vsi se strinjamo, da moramo zagotoviti močno javno zdravstvo, ki ga dopolnjujejo koncesionarji in zasebniki. Že več kot 30 let čakamo na reforme, zato hitenje brez razprav in poenotenja ne bi prineslo pričakovanih rezultatov," je še dejala in obljubila, da se bo za dobre rešitve zavzemala tudi ob morebitni menjavi vlade, saj si, kot je dejala, Slovenija "nedvomno zasluži več in bolje".
Moja naloga je, da poskušam pomagati pri doseganju konsenza na področju zdravstvene reforme. To je reforma, ki ne bo končana čez noč ali v enem mandatu vlade. Zato sem pripravljena pomagati in poskušati poenotiti vse deležnike. @MinZdravje je tu ključni dejavnik. Zato je… pic.twitter.com/GGf248JyI7
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) May 23, 2023
Bešič Loredan: Zdravstveni sistem pred letom 2019 je samo še zgodovina
S tem se je strinjal tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je dejal, da nadgradnja zdravstvenega sistema v povezavi s sistemom socialnega varstva ne bo mogoča brez nacionalnega konsenza vseh deležnikov, interesnih skupin ter leve in desne politike. "Če ne bomo skupaj sprejeli rešitev in zakonodajnih sprememb, nam ne bo uspelo in Slovenci si tega ne zaslužimo," je dejal.
Dodal je, da je zdravstveni sistem, kot smo ga poznali leta 2019, samo še zgodovina. Po epidemiji covid-19 so se namreč razmere povsod drastično spremenile, celo najboljši zdravstveni sistemi pokajo po šivih, Slovenija pri tem ni izjema. Opozoril je na tri ključne izzive; denar, kader in dejstvo, da smo postali dolgoživa družba. Obljubil je, da je na forumu z ekipo zato, da posluša.
Ihan: Zaupanje v medicino se začne pri osebnem zdravniku
Predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete Alojz Ihan je spregovoril o tem, kaj javnost pričakuje in kaj (lahko) dobi od javnega zdravstva.
Dejal je, da v zdravstvu medicina srednjega razreda ne obstaja. "Obstaja optimalna medicina, kjer ljudem zagotavljamo optimalno oskrbo, torej tisto, kar je pomembno," je pojasnil Ihan in poudaril, da bo v prihodnje finančno učinkovita le preventivna medicina, za katero pa je nujno potrebno zaupanje v medicino, ki se začne z osebnim zdravnikom.
"Zaupanje bo temelj preventivne medicine, ki je edina finančno učinkovita v prihodnje," je opozoril Ihan.
"Nujen je obrat v preventivno medicino. A ta ne deluje, če ni zaupanja v medicino. Preventivno zdravstvo pomeni, da bolnik v tem trenutku zaradi operacije, kemoterapij stane 20, 30 tisoč evrov, a bi pred nekaj leti določena preiskava zanj na primer stala 200 evrov, imel pa bi bistveno boljše možnosti, da potem drage terapije ne bi bile več potrebne. Nikoli ne bomo odkrili vseh bolnikov, a z organizacijo preventivne medicine jih lahko veliko večino," je bil jasen Ihan.
"Ali bomo zaupali v medicino, hodili na preventivne preglede, se cepili ... To ne bo mogoče, če ljudje ne bodo zaupali v medicino. Praksa z medicino je pravzaprav praksa s svojim osebnim zdravnikom. V prihodnje bo od osebnih zdravnikov odvisna preventivna medicina. Samo ljudje, ki bodo zaupali svojemu zdravniku, bodo šli na vse preventivne teste. Zaupanje bo temelj preventivne medicine, ki je edina finančno učinkovita v prihodnje," je opozoril Ihan.
Čok: Do leta 2030 bo Slovenija potrebovala 1,5 milijarde več denarja
Profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti Mitja Čok in Petra Došenović Bonča sta govorila o izdatkih za zdravstvo v Sloveniji z vidika javnih financ ter o kolektivnem in zasebnem financiranju zdravstvenih storitev.
"Pri skupnem deležu davkov se uvrščamo v zgornjo polovico evropskih držav, nimamo najvišjih davkov, niso pa zanemarljivo majhni. Levji delež zdravstvenega varstva v Sloveniji se financira s prispevki za socialno varnost. Po tem pomembnem kazalniku pa je Slovenija na prvem mestu v EU," je povedal Čok in predstavil raziskavo o financiranju zdravstvenega sistema.
Povedal je še, da "v trenutni ureditvi zdravstvenega sistema okoli 300 tisoč ljudi plača 57 odstotkov vseh zdravstvenih prispevkov, a ti ne zadostujejo za plačilo storitev". Po njegovih izračunih bo Slovenija do leta 2030 za zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in pokojnine najverjetneje potrebovali 1,5 milijarde evrov več kot v letu 2019.
O zmogljivosti zdravstvene dejavnosti je govoril strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen, o tveganjih za zdravstveni sistem in družbo pa je spregovorila generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjana Mlakar.
Program foruma je bil razdeljen na tri glavne tematske sklope, namenjeni demografski sliki, učinkoviti organizaciji in upravljanju ter racionalizaciji za večjo učinkovitost. Predsedničinega foruma sta se udeležila tudi predstavnika opozicije, poslanca Jelka Godec (SDS) in Janez Cigler Kralj (NSi).
Predsednica Pirc Musarjeva in Bešič Loredan sta po uradnem delu foruma odgovarjala na novinarska vprašanja. Pirc Musarjeva je znova povedala, da je predstavnik iniciative Glas ljudstva Dušan Keber dobil povabilo na dogodek: "Zakaj ni prišel, morate vprašati njega. Vabljen je bil in še enkrat poudarjam, tukaj se je zbrala stroka," je še pojasnila predsednica.
23