Prve demokratične volitve: "Slovenske pomladi se ne da več ustaviti"

"Gospe in gospodje, nas razganja! Slovenske pomladi se ne da več ustaviti. Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost," v knjigi Osamosvojitvena vlada avtorica Rosvita Pesek navaja Lojzeta Peterleta.

Volitve skupščine in predsedstva

Takratna Skupščina Socialistične republike Slovenije je bila tridomna, sestavljalo jo je po 80 delegatov družbenopolitičnega zbora, zbora občin in zbora združenega dela. 8. aprila 1990 so potekale volitve v prva dva domova ter volitve predsednika in članov predsedstva, štiri dni pozneje pa še volitve v zbor združenega dela.

Poleg Zveze komunistov Slovenije – Stranke demokratične prenove, Socialistične stranke Slovenije (nastala iz Socialistične zveze delovnega ljudstva) in Liberalne stranke Slovenije (prej Zveza socialistične mladine Slovenije) so na volitvah nastopile še stranke, ki so nastale kot opozicija prej naštetim in so se povezale v Demokratično opozicijo Slovenije ali, na kratko, koalicijo Demos. Njen predsednik je bil Jože Pučnik, podpredsednika pa Dimitrij Rupel in Lojze Peterle.

Vabljeni k ogledu multimedijske zgodbe o prvih demokratičnih volitvah, ki smo jo na Siolu pripravili ob 25. obletnici.

Cilj opozicije, združene v koaliciji Demos, je bil osamosvojitev in demokratizacija Slovenije.

Zmaga Demosa

Volilno pravico je takrat imelo 1.491.471 volivcev, volilna udeležba pa je bila 83,5-odstotna.

Demosove stranke so takrat dobile 54 odstotkov glasov in s tem 47 delegatov v družbenopolitičnem zboru:

Slovenski krščanski demokrati – 11 delegatov

Slovenska kmečka zveza – 11 delegatov

Slovenska demokratična zveza – 8 delegatov

Zeleni Slovenije – 8 delegatov

Socialdemokratska stranka Slovenije – 6 delegatov

Slovenska obrtniška stranka – 3 delegati

Posamično je med strankami sicer zmagala Zveza komunistov Slovenije – Stranka demokratične prenove s 14 delegati, ZSMS-LS je dobila 12 mandatov, socialisti pa pet.

Lojze Peterle je postal predsednik vlade, Milan Kučan predsednik predsedstva, France Bučar pa predsednik skupščine (foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije).

Vodilne funkcije prevzamejo Kučan, Bučar in Peterle

Za predsednika predsedstva je bil z 58,59 odstotka glasov izvoljen Milan Kučan, ki je v drugem krogu volitev 22. aprila premagal Jožeta Pučnika. Člani predsedstva so postali Matjaž Kmecl, Ciril Zlobec, Dušan Plut in Ivan Oman.

Predsednik skupščine je postal France Bučar, osamosvojitveno vlado, ki je prisegla 16. maja 1990, pa je (potem ko je, kot navaja Peskova, prevzem te funkcije zavrnil Pučnik) vodil Lojze Peterle.

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.