Sreda, 20. 7. 2022, 16.27
2 leti, 5 mesecev
Protestnik Anis Ličina v zapor zaradi droge
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,49
92
Anis Ličina je bil vodja skupine nasilnih protestnikov na jesenskih protivladnih protestih, zaradi česar ga je policija ovadila.
Okrožno sodišče v Ljubljani je izreklo sodbe sodelavcem v hudodelski združbi pod domnevnim vodstvom Aleša Zupančiča. Sodišče je osem oseb spoznalo za krive prometa z drogami in izreklo zaporno kazen v skupni dolžini skoraj 28 let. Med njimi je tudi znan obraz s protivladnih protestov Anis Ličina. Ličina je lani jeseni v Ljubljani na protestu vodil skupino nasilnežev, policija pa ga je zaradi pozivanja k nasilju tudi ovadila.
Jure Močnik, Branko Šćulija, Samir Velić, Anis Ličina, Jure Slaviček, Luka Korošec Lazić, Svetlan Stjepić in Jernej Kotnik so bili spoznani za krive kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in prehodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog.
Izrek sodbe Zupančiču je preložen na jesen, saj se je postopek zaradi njegove bolezni in bolezni njegove odvetnice zavlekel.
Ličina dobil tri leta in pol zapora
Najvišje kazni so bile izrečene Stjepiću in Šćuliji, oba sta obsojena na sedem let in pol zaporne kazni, plačati pa bosta morala še deset tisoč evrov stranske denarne kazni. Ličina in Kotnik sta prejela zaporno kazen v dolžini treh let in pol, prvi je ob tem prejel še sedem tisoč evrov denarne kazni, drugi pa šest tisoč evrov. Slaviček in Močnik sta bila obsojena na dve leti in pol zapora ter na plačilo pet tisoč evrov denarne kazni, Korošec Lazić pa na leto in pol zapora ter na plačilo dva tisoč evrov stranske denarne kazni.
Stranske denarne kazni morajo plačati v roku treh mesecev, sicer sledi izterjava. Če denarja sodišče ne bo moglo izterjati, se denarna kazen pretvori v zaporno, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev.
Mednarodna hudodelska združba delovala na območju Slovenije, Hrvaške in Avstrije
Predsednik sodnega senata Srečko Škerbec je v obrazložitvi sodbe odgovoril na pomisleke obrambe, da obtoženi niso ravnali na način hudodelske združbe. Senat je nasprotno ugotovil, da je šlo za tipično hudodelsko združbo, ki je bila organizirana hierarhično, člani pa so bili medsebojno povezani. Ob tem so hudodelci natančno preverjali tajne delavce policije, med ostalim naslove, kjer živijo, in avtomobile, ki jih vozijo, ter fotografirali njihove dokumente.
V dogovorih s tajnimi delavci policije so tudi že začeli izvajati znake kaznivega dejanja načrtovanja transporta 30 kilogramov kokaina iz Ekvadorja, kar pa ni bilo izvršeno, je v sodbi povedal predsednik senata. Šćulija naj bi namreč udejanjal navodila hierarhično nadrejenega Zupančiča in pri tajnih delavcih poizvedoval ter se dogovarjal glede raztovor kokaina. Prenesel naj bi jim sporočilo, da sta najboljši pristanišči za raztovor Koper in Reka, ter odstotek tovora, ki ga bodo prejeli kot nagrado. Od tajnih sodelavcev naj bi prejel dokumente podjetja, ki pošilja kontejnerje iz pristanišča v Ekvadorju, jih fotografiral in posredoval Zupančiču.
Predsedujoči senatu je obrazložil, da obrambi niso sledili tudi v mnenju, da je bil Šćulija h kaznivim dejanjem napeljan iz strani tajnih delavcev. Zavrnil je tudi očitke, da so si tajni delavci izmišljevali navedene količine prepovedanih substanc, ki so jih kupili od članov združbe.
Domnevni člani hudodelske združbe so bili spoznani za krive trgovanja s heroinom, kokainom, ekstazijem, marihuano, hašišem in amfetaminom od septembra 2017 do januarja 2020 na območju Slovenije, Hrvaške in Avstrije, s čimer so zaslužili najmanj 1,3 milijona evrov. Sprva je bilo obtoženih 33 oseb, sojenje pa se je zdaj končalo za 13 oseb, ki krivde niso takoj priznale. Pet oseb je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov spoznalo za nedolžne.
Sojenje je potekalo brez prvoobtoženega, saj je sodišče postopek zoper Zupančiča izločilo zaradi bolezni. Pred nekaj tedni je najprej zbolel Zupančič, zatem še njegova odvetnica, ki je bila bolna še danes, ko bi morala podati sklepno besedo. Predsednik sodnega senata Srečko Škerbec je zato nadaljevanje postopka preložil na jesenski rok.
92