SiolNET. Novice Slovenija
4,30

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Projekt Oštevilčeno: 1. del

Projekt Oštevilčeno: Kdaj bo Slovenija vozila na elektriko?

4,30

termometer

Električni avtomobili so prihodnost. Koliko se jih bo v naslednjih petnajstih letih vozilo po slovenskih cestah?

[video: 59113 / ]

Na Inštitutu za strateške rešitve (ISR) smo pripravili napovedi, ki izhajajo predvsem iz ustaljenih navad slovenskih avtomobilističnih potrošnikov. Preden jih razkrijemo, najprej o tem, kako smo sploh prišli do njih.

Slovenija daleč od vodilnih

Ne moremo namreč naivno prepisovati napovedi za druge evropske države. Tuji analitiki radi pišejo zlasti o Norveški, ki je po priljubljenosti električnih vozil prva na svetu (po lanski lestvici IHS). Tam je električni vsak tretji na novo registrirani avtomobil.

Ali pa o Nizozemski, kjer je električna pogonska tehnologija leta 2015 imela 5,7-odstotni tržni delež. In v Sloveniji? Za zdaj je še zanemarljivo majhen, čeprav se bo v prihodnjih letih občutno povečal. Lani je predstavljal vsega skupaj 0,03 odstotka. Resda raste, ampak počasi. Maja letos so električna vozila dosegla 0,1-odstotni delež med na novo registriranimi osebnimi avtomobili.

Natančen podatek je seveda odvisen od definicije. V analizi se osredotočamo na vozila, ki vozijo na čisto električni pogon (ne pa recimo na hibridni). Na osebne avtomobile, brez posebnih vozil (recimo reševalnih). Prav tako nas zanimajo zgolj v Sloveniji registrirana vozila. Zanemarimo torej vozila s tujimi registrskimi tablicami, pa tudi vsa tista, ki jih je sicer prodal slovenski trgovec, ampak so šla v druge države (nekatere cene so namreč pri nas nižje kot v zahodnih članicah EU).

[video: 59114 / ]

Električna vozila pri nas – danes

Te številke se skrivajo na vladnem portalu NIO v evidenci registriranih vozil – presek stanja na silvestrovo 2015 (javno dostopna preglednica po velikosti presega gigabit podatkov). Po tej definiciji se po slovenskih cestah vozi 291 električnih vozil (kar, kot omenjeno, predstavlja 0,03 odstotka vseh osebnih vozil). Med začetkom januarja in koncem maja letos se jim je pridružilo še 45 novih.


Če želimo razmišljati o prihodnosti, moramo najprej poznati sedanjost. Ne zato, ker bi predpostavljali, da se ne bo nič spremenilo ali da se bo spremenilo vse, pač pa da bolje razumemo, kako drugačen bo slovenski avtomobilski trg leta 2031. Kupci električnih avtomobilov bodo takrat imeli drugačne lastnosti, kot jih imajo danes, po navadah bodo bližje današnjim voznikom bencinskih in dizelskih avtomobilov. Ko bodo električna vozila del vsakdana, njihovi lastniki ne bodo več izstopali zgolj zato, ker se vozijo na elektriko. In za zdaj še zelo zelo izstopajo.

električni avto Foto: Reuters

Drugačni na več kot le en način

V Sloveniji električne avtomobile danes dojemamo predvsem kot poslovno priložnost in statusni simbol, ne pa kot del običajnega voznega parka, kjer s 55 odstotki prednjačijo bencinski avtomobili, dizlov pa je za 44 odstotkov.

Lastniki kar 58 odstotkov registriranih električnih vozil so podjetja, ne pa fizične osebe (pri avtomobilih na bolj razširjena pogonska goriva je to razmerje postavljeno na glavo: pravne osebe imajo v lasti slabih 15 odstotkov osebnih avtomobilov). Povprečni električni avtomobil pri nas je star 3,9 leta, sicer je povprečna starost avtomobila v Sloveniji slabih deset let (v glavnem na račun zasebnih lastnikov, saj je starost službenih vozil v povprečju pol krajša, 4,5 leta).

Če je kupec električnega vozila fizična oseba, je v ta povprečju stara slabih 46 let. Povprečen lastnik bencinskega ali dizelskega avta je kanček starejši, saj šteje 49 let. Sicer pa je vsak drugi električni avtomobil bele barve (pri bolj običajnih jeklenih konjičkih je belih samo slabih 13 odstotkov, največ – vsak četrti – pa jih je kovinsko svetlo sive barve).

električni avto Foto: Reuters

V zadnjih mesecih zlasti Ljubljana

Vidik, po katerem električna vozila najbolj izstopajo, pa je njihova geografska zgoščenost. Daleč največji delež vozil, ki so bila prvič registrirana v zadnjem letu in pol, vozi po ljubljanskih ulicah (62 odstotkov), na drugem mestu po številu električnih vozil je Vrhnika (11 ali 5 odstotkov), na tretjem Kranj (7 ali 3 odstotkov). Na delu je torej "zakon", ki ga je konec devetnajstega stoletja odkril italijanski ekonomist, sociolog in statistik Vilfredo Pareto – velika večina premoženja (tukaj električnih avtomobilov) je nakopičena v rokah majhne manjšine (ki v tem primeru stanuje le v peščici slovenskih občin).

Zlasti ta podatek bi moral biti opozorilo, da na podlagi lastnosti električnih vozil, ki danes vozijo po slovenskih cestah, ne smemo prehitro sklepati o prihodnosti. Vloga, ki jo bodo električni avtomobili nekoč igrali, bo podobna tisti, ki jo danes igrajo bencinski in dizelski avtomobili v ekonomskem in družbenem življenju slovenskih potrošnikov. Torej del osnovne tehnologije, nepogrešljivi del sodobnega življenja.

Celo dojenčki imajo avte

Resda je povprečni lastnik osebnega avtomobila star 49 let, ampak to ne pomeni, da mlajših ni. Ker nikjer ne piše, da bi moral lastnik svoje vozilo tudi voziti, so nekateri med njimi res mladi. Leta 2015 so svoj lasten, čisto pravi avtomobil – nobena igračka – imeli kar trije enoletniki (in sicer citroëna, fiata in suzukija). Triletnik iz Mengša je imel fiata, tri štiriletnice (iz Žalca, Maribora in Ljubljane) pa citroëna, volkswagna in daewooja. Skupaj je bilo lani 193 mladoletnih lastnikov osebnega avtomobila.

PROJEKT OŠTEVILČENO
Prihodnosti ne moremo napovedati, lahko pa na podlagi preteklih in aktualnih dogodkov razberemo njene grobe obrise, smernice, težnje. Prihodnost lahko napravimo bolj oprijemljivo. Lahko razmislimo, katere spremembe so najbolj verjetne in kako velike bodo. Skratka, prihodnost lahko ocenimo. Ko ugibamo o prihodnosti, so prav številke tiste, ki so lahko najbolj zanimive in vzpostavijo povezavo s sedanjostjo.

To je projekt Oštevilčeno. V ozadju vsakega članka je ekonomska študija, narejena po vzoru najboljših ameriških in evropskih "think-tankov". Oštevilčeno je skupen projekt Inštituta za strateške rešitve in portala Siol.net. Namen je, da v bralcem razumljivem jeziku razložimo aktualno gospodarsko-politično-družbeno tematiko ter da v javno razpravo prinesemo nova spoznanja, dejstva, številke. Mesečni prispevki bodo temeljili na ekonomski študiji, ki jo bo pripravil dr. Jure Stojan iz ISR. Dr. Jure Stojan. Dr. Jure Stojan. O AVTORJU

Dr. Jure Stojan je partner in direktor razvoja ter raziskav na Inštitutu za strateške rešitve (ISR). Pred prihodom na ISR je bil zaposlen kot raziskovalec na Banki Slovenije, več let je delal kot poslovni analitik na časniku Večer, izkušnje pa je kot analitik nabiral tudi v londonskem Exclusive Analysis. Dr. Stojan deluje tudi kot gostujoči predavatelj na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Na Univerzi v Oxfordu je doktoriral iz ekonomske zgodovine.

O ISR

Inštitut za strateške rešitve (ISR) je svetovalni think-tank s sedežem v Ljubljani. Od leta 2011 s svojim delom in neodvisnimi raziskavami tujim ter domačim podjetjem pomaga premagovati poslovne ovire in graditi mostove med zasebnim sektorjem, javnim sektorjem in civilno družbo. Svet se spreminja in strateško povezovanje, ki bo omogočilo trajnostni napredek in razvoj prek sodelovanja na mikro ravneh, je ključno za prihodnost vseh nas. Vodilo delovanja in raziskovanja ISR temelji na podpori in spodbujanju mednarodnega povezovanja v podporo trajnostnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju.

Več na: www.isr.si

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 35
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin