Ponedeljek, 27. 1. 2025, 11.19
1 dan, 11 ur
Proizvodnja elektrike decembra manjša
Neto proizvodnja električne energije je decembra znašala 1275 gigavatnih ur, kar je pet odstotkov manj kot novembra in štiri odstotke manj kot decembra predlani. Gospodinjstva so na mesečni ravni porabila 30 odstotkov več, medletno pa dva odstotka več elektrike, poslovni subjekti pa na mesečni ravni tri odstotke manj in medletno tri odstotke več.
Kot je danes objavil državni statistični urad, je proizvodnja v hidroelektrarnah znašala 269 gigavatnih ur (GWh), kar je 45 odstotkov manj kot novembra in 21 odstotkov manj kot decembra predlani.
V jedrski elektrarni je bila s 522 GWh na mesečni ravni višja za tri, medletno za en odstotek.
V termoelektrarnah je znašala 445 GWh oziroma 48 odstotkov več kot novembra in dva odstotka manj kot decembra predlani.
V sončnih in vetrnih elektrarnah se je z 39 GWh na mesečni ravni povečala za 58 odstotkov, medletno pa zmanjšala za devet odstotkov.
Večji proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledil tudi porast porabe goriv. Skupna poraba goriv je bila za 43 odstotkov večja kot pred enim letom.
Slovenija izvozila več kot uvozila
Slovenija je uvozila 951 GWh, izvozila pa 974 GWh električne energije. V primerjavi s prejšnjim decembrom se je uvoz povečal za šest odstotkov, izvoz pa se je zmanjšal za sedem odstotkov.
Gospodinjstva so decembra porabila 398 GWh električne energije, kar je 30 odstotkov več kot novembra in dva odstotka več kot decembra predlani.
Poslovni subjekti so porabili 605 GWh električne energije, od tega 275 GWh predelovalna dejavnost. Poraba poslovnih subjektov je bila v mesečni primerjavi nižja za tri, v medletni primerjavi pa višja za tri odstotke.
Na mesečni ravni je bila oskrba s koksom manjša za 46 odstotkov, s črnim premogom in antracitom za 43 odstotkov, z ekstra lahkim kurilnim oljem za 26 odstotkov, z drugimi naftnimi proizvodi za 21 odstotkov, z dizelskim gorivom za osem odstotkov ter z motornim bencinom za štiri odstotke.
Oskrba z zemeljskim plinom je bila večja za 16 odstotkov, s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 15 odstotkov, z utekočinjenim naftnim plinom za 12 odstotkov ter z rjavim premogom in lignitom za 10 odstotkov.
Glede na december predlani se je oskrba z rjavim premogom in lignitom povečala za 353 odstotkov, s črnim premogom in antracitom za 49 odstotkov, z drugimi naftnimi proizvodi za 34 odstotkov, s koksom za 19 odstotkov ter z zemeljskim plinom za sedem odstotkov.