Janez Janša
Četrtek, 9. 5. 2024, 14.36
7 mesecev, 2 tedna
Priznanje Palestine po mnenju opozicije ne bo prispevalo k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,91
Janez Janša je poudaril, da je slovenska vlada za začetek postopkov za priznanje Palestine izbrala neprimeren čas.
Sprožitev postopkov za priznanje Palestine ne bo prispevala k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu, prej obratno, je danes ocenil predsednik SDS Janez Janša. Da priznanje Palestine ne bo olajšalo življenja ljudi na Bližnjem vzhodu in v Gazi, je menil tudi predsednik NSi Matej Tonin, ki je dodal, da si bo Slovenija s tem le pilatovsko umila roke.
Janša je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi tožbe proti Evropski komisiji poudaril tudi, da je slovenska vlada za začetek postopkov za priznanje izbrala neprimeren čas. Priznanje entitete, kjer ima oblast gibanje Hamas, ki je lani izvedlo teroristični napad na drugo državo, je po njegovih besedah videti kot nagrada za teroristično dejanje.
V notranjepolitičnem smislu pa gre pri postopku priznanja Palestine po Janševih besedah za populistično dejanje, ki se bo že srednjeročno za Slovenijo izkazalo kot škodljivo. Slovenska vlada se namreč pridružuje peščici evropskih držav, ki se za ta korak odločajo ravno v trenutku, ko to predstavlja prilivanje olja na ogenj, je dejal predsednik SDS.
Omenil je še, da ima Hamas v svojem statutu kot cilj zapisano uničenje judovske države. "Skratka, Slovenija, slovenska vlada zdaj začenja neki postopek za priznanje teroristične organizacije, ki se kot teroristična proklamira v svojem ustavnem aktu," je dejal in dodal, da je cinično in neodgovorno to razglašati za prispevek k miru.
Kritična tudi Zver in Tonin
"Ne moreš priznati države, ki praktično nima osnovnih postulatov, kot so ozemlje, prebivalstvo, vladavina prava in podobno," pa je menil evroposlanec Milan Zver.
Tonin dvomi, da bi slovensko, špansko, irsko in malteško priznanje Palestine bistveno spremenilo razmerje in trenutno humanitarno krizo v Gazi. "Po oceni Nove Slovenije bi bil naslednji postopek pravilnejši, in sicer najprej je treba doseči premirje in mir na Bližnjem vzhodu, potem je treba izvesti nove volitve med palestinskimi oblastmi, da imajo novo kredibilnost in tudi avtoriteto, nato pa sledita ustanovitev države in priznanje Palestine," je dejal ob predstavitvi potujoče kavarne NSi pred evropskimi volitvami.
Ob tem je izrazil željo, da bi Slovenija resnično delala kot pošten posrednik, da bi se pogovarjala z obema stranema in s svojimi aktivnostmi prispevala k čimprejšnjemu premirju, ki bi vzpostavilo podlago za uresničitev rešitve dveh držav.
Premier Robert Golob je po današnji seji vlade, na kateri je ta sprožila postopke za priznanje Palestine, priznanje Palestine označil za vzvod pritiska za končanje spopadov v Gazi. Poudaril je, da je koalicija v tem enotna, in izrazil upanje, da bo priznanje navdih drugim državam, da sledijo Sloveniji na tej poti.
Janez Janša in Milan Zver sta kritična do sprožitve postopkov za priznanje Palestine.
Boris Vezjak: Golobova sprožitev postopkov za priznanje Palestine je blefNa vladno sprožitev postopkov za priznanje Palestine se je odzval tudi filozof in publicist Boris Vezjak, sicer prvopodpisani pod peticijo, s katero je več kot 350 javnih intelektualcev in intelektualk v sredo premierja Goloba in zunanjo ministrico Fajonovo pozvalo k priznanju Palestine. Vezjak trdi, da je Golobova izjava, da bodo najkasneje 13. junija podali dokončno oceno glede priznanja Palestine "nov neverjeten retorični blef, izražen dan po prejemu peticije več kot 350 zaskrbljenih državljank in državljanov in protestnih aktivnostih študentov po ljubljanskih fakultetah".
Pravi, da je "blef tudi trditev, da cel svet opazuje njegovo odločanje". "Ne, nikogar na svetu ne zanima gledanje pod to lupo. Bolj in močneje se sprenevedati ne da!" je zapisal in pozval: "Priznajte Palestino takoj ali odstopite!" Pod peticijo so se sicer podpisali tudi Renata Salecl, Branko Soban, Rudi Rizman, Spomenka Hribar, Dragan Petrovec, Milena Mileva Blažić, Boris A. Novak, Matjaž Hanžek, Aleš Črnič, Mojca Kovač Šebart in Vlado Miheljak.
