Petek, 7. 7. 2023, 14.18
9 mesecev, 4 tedne
Prioriteta bi morala biti zaščita, ne pa utišanje kritičnih glasov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,17
Samo ambicioznejše besedilo na področju SLAPP tožb bo po priporočilih uglednih evropskih pravnih strokovnjakov prineslo spremembe, sicer bo to zamujena priložnost.
Več organizacij, med njimi društvo novinarjev, vidi stališče Sveta EU o predlagani direktivi, ki bi urejala področje tako imenovanih SLAPP tožb, namenjenih predvsem utišanju kritičnih glasov, kot korak nazaj v boju proti vse večji uporabi zlonamernih sodnih postopkov. Stališče je oslabilo ključne določbe v izvirnem besedilu, menijo. Ministrstvo za pravosodje zato pozivajo, naj poskrbi, da bo zakonodaja zagotovila smiseln okvir za opravljanje novinarske dejavnosti in udeležbo javnosti.
V Društvu novinarjev Slovenije, Pravni mreži za varstvo demokracije, Sindikatu novinarjev Slovenije, Transparency International Slovenia in Zavodu za raznolikost Open opozarjajo na to, da gredo spremembe predloga direktive o strateških, tako imenovanih SLAPP tožbah, v napačno smer.
Gre za očitno neutemeljene in pretirane tožbe in druge pravne oblike ustrahovanja, katerih glavni namen sta nadlegovanje in izčrpavanje tarč z namenom utišanja kritičnih glasov v družbi in posledično omejevanje udeležbe civilne družbe v vprašanjih javnega interesa.
Brez jasne opredelitve o čezmejnih posledicah
Iz izvirnega besedila predloga direktive je po njihovih navedbah izbrisana definicija čezmejnih posledic, kar bo otežilo skladen prenos direktive v pravne rede posameznih držav članic. Ne bo namreč jasne usmeritve, kateri civilni spori imajo čezmejne posledice in se v zvezi z njimi lahko uporabi direktiva in kateri ne. Ob tem dodajajo izsledke raziskav, da je približno 90 odstotkov primerov SLAPP tožb v Evropi vloženih v pristojnosti sodišč, kjer ima tarča SLAPP tožbe stalno prebivališče.
Glede na to je po njihovem nujno, da bodo države članice prenesle rešitve iz direktive v domačo zakonodajo tako, da jih bo mogoče uporabiti tudi v domačih civilnih sporih, torej sporih, ki nimajo čezmejnih posledic. Ti namreč predstavljajo glavnino SLAPP zadev.
Prav tako ugotavljajo, da zelo ozka opredelitev očitno neutemeljenih primerov znatno oslabi besedilo kot celoto, zlasti ključni mehanizem zgodnje zavrnitve. Hkrati zmanjšuje zaščito, ki je na voljo tarči. Zaščito pred SLAPP tožbami, ki je bila predvidena v izvirnem besedilu, prav tako pomembno zmanjšuje izbris določbe o odškodnini za povzročeno škodo, menijo.
Izvirni cilj zakonodaje je bil zaščititi novinarje in zagovornike človekovih pravic
S področja uporabe direktive so nadalje po njihovih navedbah izključeni civilni zahtevki v kazenskih postopkih. Glede na analizo tožb proti slovenskim novinarjem oziroma medijem je kar 62 odstotkov primerov, ki so izpolnjevali pogoje za SLAPP tožbe, temeljilo na kazenskem zakoniku.
Omenjene določbe so po mnenju navedenih organizacij daleč od izvirnega cilja zakonodaje, ki je zaščititi novinarje, zagovornike človekovih pravic in pravico do informacij v EU. Njihova uveljavitev bi pomenila izključitev številnih primerov iz obsega zakonodaje, saj bi otežila izpolnjevanje pogojev za zaščito, so pojasnili.
Samo ambicioznejše besedilo bo po priporočilih uglednih evropskih pravnih strokovnjakov prineslo spremembe, sicer bo to zamujena priložnost, so posvarili. Konec koncev bo direktiva po njihovih besedah vzpostavila minimalne standarde za zaščito pred SLAPP zadevami, države članice pa lahko v svojih pravnih redih vzpostavijo višji standard zaščite pred SLAPP tožbami. Podpisane organizacije to tudi pričakujejo.
