Sreda, 5. 7. 2023, 20.05
1 leto, 4 mesece
DNS: Stanje v javnih medijih ostaja resno
V Društvu novinarjev Slovenije se se odzvali na današnjo objavo poročila Evropske komisije o vladavini prava. Ugotavljajo, da so pozitivni premiki v resnici reševanje najbolj akutnih težav, ki so nastale s posegi v javne medije. "Torej gre pri vzpostavljanju financiranja STA in prizadevanjih za neodvisnost RTVS, ki ju seveda podpiramo, v resnici za prizadevanje za nekaj, kar bi moralo biti v pravni državi normalno in ne nadstandard, s katerim se lahko demokratična država pohvali," opozarjajo.
Evropska komisija je danes objavila poročilo o vladavini prava, v katerem med drugim ugotavlja pozitivne premike pri zagotavljanju ugodnejše klime za medije, izboljšanje finančnega stanja STA in začetek reforme upravljanja javne RTVS.
"Navedene ugotovitve Evropske komisije so spodbudne, a obenem komisija izpostavlja tudi več izzivov, kjer odločevalce še čakajo pomembne naloge. Tako denimo poročilo ne ugotavlja napredka pri vzpostavitvi zakonodajnih zaščitnih ukrepov za zaščito novinarjev, zlasti ko gre za napade na spletu, prav tako ugotavlja pomanjkanje zakonodaje za omejitev strateških oz. t. i. tožb SLAPP. Slovenija pa se pojavlja med državami, kjer obstaja visoko tveganje, povezano s koncentracijo lastništva medijev," so sporočili iz Društva novinarjev Slovenije (DNS).
To bi moralo biti v pravni državi normalno
V DNS ugotavljajo, da so pozitivni premiki, ki jih ugotavlja Evropska komisija, v resnici reševanje najbolj akutnih težav, ki so nastale s posegi v javne medije. "Torej gre pri vzpostavljanju financiranja STA in prizadevanjih za neodvisnost RTVS, ki ju seveda podpiramo, v resnici za prizadevanje za nekaj, kar bi moralo biti v pravni državi normalno in ne nadstandard, s katerim se lahko demokratična država pohvali," opozarjajo.
Dodajajo, da kljub uveljavitvi novele zakona o RTVS položaj na RTVS ostaja akuten ob aktualnem vodstvu, ki je glede na odločitve sodišč najmanj nelegitimno, glede na svoje ravnanje, ko smo še vedno priča obračunavanju z zaposlenimi in padcu kakovosti novinarskih standardov, pa tudi nekompetentno. Prav tako še vedno ni predloga novele zakona o STA, ki bi zaščitila agencijo pred morebitnimi novimi samovoljnimi posegi politike v njeno financiranje v prihodnje. Stanje v javnih medijih tako ostaja resno.
S prenovo medijske zakonodaje ne gre odlašati
Medtem imajo denimo težave, povezane z netransparentnostjo lastništva in posledično možno koncentracijo lastništva medijev ter napadi na novinarje, že dolgo brado. "Glede slednjega smo veseli, da je Evropska komisija prepoznala prizadevanja DNS za zaščito novinark in novinarjev, med drugim z vzpostavitvijo platforme za prijavo napadov nanje. A s prenovo medijske zakonodaje, ki naj bi po napovedi ministrice za kulturo Aste Vrečko zaobjela tudi ukrepe za zaščito novinarjev, omejevanje sovražnega govora in spodbujanje pluralizma, zato ne gre odlašati," poudarjajo v stanovski organizaciji.
Ob tem ministrstvo pozivajo, naj k pripravi medijske zakonodaje pristopi ne le hitro, ampak tudi premišljeno in naj pri tem upošteva izkušnje ter pozive novinark in novinarjev, ki želijo delati v varnem okolju in neodvisno od pritiskov kapitala, politike in posameznikov, ki poskušajo medije utišati s tožbami SLAPP.